Uredba o okoljsko primerni zasnovi izdelka
Dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica prvih Centrov ponovne uporabe izdelkov v Sloveniji, pozdravlja predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. Kako zmanjšati ali odpraviti ovire, da bi lahko izdelke ponovno uporabili, reciklirali ali nadgradili? »Nujno je pretehtati okoljske koristi popravila izdelka v primerjavi z izdelavo novega. Popravilo lahko prispeva k podaljšanju življenjske dobe izdelkov, zmanjšanju količine odpadkov in varčevanju z viri. Zato je treba spodbujati popravila iz okoljskega vidika in ustvarjati pogoje, ki omogočajo enostavno in ekonomsko izvedljivo popravilo. V Sloveniji se potrošniki včasih zaradi visokih stroškov popravila raje odločijo za nakup novega izdelka namesto popravila. Ta praksa je v nasprotju s konceptom krožne rabe virov, saj spodbuja odpadnost in porabo novih surovin. Za spodbujanje krožne rabe virov in trajnostnega ravnanja v CPU poudarjamo, da je potrebno zmanjšati ovire za popravila«, pravi sogovornica. Njihov projekt v uporabi zavrženih ladijskih kontejnerjev je demonstracijski projetk za zgled.
Evropski parlament naj bi se opredelil do predloga uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali nadgraditi. Tudi Svet EU se je že opredelil. Po novem naj bi Bruselj prepovedal uničevanje neprodanih tekstilnih izdelkov in obutve. Štiriletna izjema bi veljala za srednja velika podjetja, manjših podjetij pa ne bi zavezovala. Nova uredba bi naj sicer veljala za vse kategorije izdelkov. Zahteve za okoljsko primernost izdelkov se povečujejo, digitalni potni list za izdelek pa bo moral vsebovati informacijo o okoljski trajnostnosti izdelkov. Kaj to pomeni za potrošnike, podjetja in za organe nadzora in kaj za delovanje vaših centrov ponovne uporabe?
Predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, reciklirati ali nadgraditi, ter prepoved uničevanja neprodanih tekstilnih izdelkov in obutve prinašata pomembne spremembe za potrošnike, podjetja, organe nadzora in centre ponovne uporabe. Za potrošnike to pomeni večjo preglednost in dostop do informacij o okoljski trajnostnosti izdelkov. S prihodom digitalnega potnega lista za izdelke bodo potrošniki lahko preverili, kako je izdelek okolju prijazen in se odločili za nakup na podlagi teh informacij. To bo spodbudilo trajnostno potrošnjo in omogočilo, da se potrošniki zavedajo vpliva svojih odločitev na okolje.
A kaj bodo morala storiti podjetja?
Prilagoditi bodo morala svoje proizvodne procese in zagotoviti, da izpolnjujejo zahteve uredbe. To lahko pomeni spremembe v načinu proizvodnje, uporabo okolju prijaznih materialov, povečanje reciklabilnosti izdelkov in uvedbo trajnostnih praks. Večja skrb za okoljsko trajnost bo pripomogla k razvoju inovativnih rešitev ter ustvarjanju novih tržnih priložnosti. Organi nadzora bodo igrali ključno vlogo pri spremljanju in uveljavljanju izpolnjevanja predpisov. Zagotavljali bodo skladnost podjetij s predlaganimi ukrepi ter izvajali nadzor nad izdelki na trgu. To bo zagotovilo, da so izdelki, ki so na voljo potrošnikom, res okoljsko primerni in izpolnjujejo zahtevane standarde.
Tudi Centri ponovne uporabe bodo vse pomembnejši.
Centri ponovne uporabe bodo imeli pomembno vlogo pri spodbujanju ponovne uporabe izdelkov in preprečevanju njihovega odstranjevanja. Z novimi pravili se bo povečalo število izdelkov, ki bodo primerni za ponovno uporabo, recikliranje ali nadgradnjo, kar bo prispevalo k zmanjšanju količine odpadkov. Centri bodo sledili smernicam uredbe in se prilagoditi novim zahtevam glede okoljske trajnostnosti izdelkov. Torej predlagana uredba prinaša pozitivne spremembe za trajnostno potrošnjo, spodbuja inovacije ter odpira nove priložnosti na področju okoljsko prijaznih izdelkov. Hkrati pa postavlja odgovornost na podjetja in organe nadzora, da se prilagodijo novim zahtevam in zagotovijo skladnost s predpisi.
Kaj pomenijo evropske spodbude za popravila izdelkov za okoljsko in trajnostno politiko Slovenije? Pravna služba GZS na primer postavlja poleg vprašanja odgovornosti proizvajalcev/trgovcev tudi vprašanje odgovornosti potrošnikov za pravilno uporabo izdelkov ter njihovo vzdrževanje. Vprašujejo še, kaj pomeni pravica do popravila, ali zajema brezplačno popravilo za potrošnika ali le časovni vidik, v katerem mora biti potrošniku ta pravica zagotovljena. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj in da je treba utemeljenost popravila izdelka oceniti tudi z okoljskega vidika? Kakšna je praksa v Sloveniji, ali se potrošniki zaradi praviloma visokih stroškov popravila raje odločijo za nov izdelek, kar je v nasprotju s konceptom krožne rabe virov?
Te spremembe bodo vplivale na okoljsko in trajnostno politiko Slovenije. Vprašanja odgovornosti proizvajalcev/trgovcev ter potrošnikov za pravilno uporabo izdelkov in njihovo vzdrževanje so ključna tudi za nas v CPU, ko razpravljamo o učinkovitem izvajanju teh spodbud. Glede vprašanja odgovornosti potrošnikov za pravilno uporabo izdelkov in njihovo vzdrževanje je pomembno, da obstaja jasna ozaveščenost in izobraževanje potrošnikov glede pravilne uporabe in vzdrževanja izdelkov. Potrošniki bi morali biti ozaveščeni o pomenu pravilne uporabe in vzdrževanja, saj lahko napačna uporaba ali pomanjkljivo vzdrževanje izdelkov vplivata na njihovo življenjsko dobo in možnost popravila. Glede pravice do popravila je treba upoštevati tako časovni vidik kot tudi vprašanje brezplačnega popravila za potrošnika. Potrošnikom bi moralo biti zagotovljeno primerno časovno obdobje, v katerem imajo pravico do popravila izdelka. Poleg tega bi morala biti zagotovljena tudi možnost brezplačnega popravila v primerih, ko izdelek še vedno velja za upravičeno za popravilo. Ocena utemeljenosti popravila izdelka z okoljskega vidika je ključna.
Kdo je tisti, ki bo tehtal okoljske koristi?
Nujno je pretehtati okoljske koristi popravila izdelka v primerjavi z izdelavo novega. Popravilo lahko prispeva k podaljšanju življenjske dobe izdelkov, zmanjšanju količine odpadkov in varčevanju z viri. Zato je treba spodbujati popravila iz okoljskega vidika in ustvarjati pogoje, ki omogočajo enostavno in ekonomsko izvedljivo popravilo. V Sloveniji se potrošniki včasih zaradi visokih stroškov popravila raje odločijo za nakup novega izdelka namesto popravila. Ta praksa je v nasprotju s konceptom krožne rabe virov, saj spodbuja odpadnost in porabo novih surovin. Za spodbujanje krožne rabe virov in trajnostnega ravnanja v CPU poudarjamo, da je potrebno zmanjšati ovire za popravila. Na primer s spodbujanjem dostopnosti rezervnih delov, zagotavljanjem stroškovno učinkovitih popravil ter ozaveščanjem potrošnikov o koristih popravil iz okoljskega in ekonomičnega vidika. Skupaj z jasno opredelitvijo odgovornosti proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov ter spodbujanjem okoljsko utemeljenih popravil. Več je tistih, ki bodo morali sodelovati pri uvajanju sprememb.
Ali vaš Studio krožnega gospodarstva prinaša nove elemente v vaše dosedanje delovanje centrov ponovne uporabe? Ponovna uporaba izdelkov in kakovostna popravila z morebitnim redizajnom dajejo blagu novo vrednost, ki je za potrošnika prodajno zanimiva? Kaj kažejo vaši podatki? Kaj v hierarhiji ravnanja z odpadki pomeni ponovna uporaba, kaj reciklaža in kroženje virov? Ali ne bo prav kroženje virov za podjetja največja vrednost?
Naš Studio krožnega gospodarstva, ki ga financira Norveški finančni mehanizem, vodilni partner je ZRS Bistra Ptuj, ostali partnerji pa OKP Rogaška Slatina, RRC Ormož in Fonix iz Norveške, prinaša zagotovo nove elemente v dosedanje delovanje centrov ponovne uporabe. Poudarek na razumevanju krožnega gospodarstva, ki ga je mogoče spoznavati v praksi na praktičnih primerih, ki se kaže v izvajanju, kakovostnih popravilih, industrijski simbiozi in redizajnu in prinaša novo vrednost izdelkom, ki so zanimivi za potrošnike. Podatki kažejo, da se potrošniki vse bolj zavedajo pomena trajnostnega ravnanja z odpadki in iščejo možnosti za ponovno uporabo izdelkov ter kakovostna popravila. Potrošniki cenijo izdelke, ki so bili obnovljeni ali popravljeni. To pomeni, da lahko podaljšajo njihovo življenjsko dobo in zmanjšajo svoj vpliv na okolje. Ta premik v miselnosti potrošnikov ustvarja priložnosti za prodajo prenovljenih izdelkov in ponovno uporabo. V hierarhiji ravnanja z odpadki ima ponovna uporaba pomembno mesto, hkrati pa je ključnega pomena za zagotavljanje kroženja virov in krožnega gospodarstva.
Zakaj?
Predstavlja prvo stopnjo, kjer se izdelki ponovno uporabijo v enaki obliki ali po prenovi. To omogoča zmanjšanje količine odpadkov in podaljšanje življenjske dobe izdelkov. Reciklaža sledi ponovni uporabi in vključuje procese, kjer se materiali iz odpadkov predelajo v nove surovine ali izdelke. Kroženje virov pa predstavlja širši koncept, ki vključuje ponovno uporabo, reciklažo in druge ukrepe za učinkovito upravljanje s viri ter ohranjanje njihove vrednosti v gospodarskem sistemu.
Se tega podjetja zavedajo?
Res je, da je kroženje virov za podjetja izjemna vrednost. S preusmerjanjem od linearnega modela proizvodnje in potrošnje k modelu krožnega gospodarstva lahko dosežejo večjo učinkovitost pri uporabi virov, zmanjšajo svojo odvisnost od novih surovin, zmanjšajo količino odpadkov ter ustvarijo nove poslovne priložnosti. Krožno gospodarstvo spodbuja inovativnost, povečuje konkurenčnost podjetij in prispeva k trajnostnemu razvoju. Naš Studio krožnega gospodarstva na lokaciji v Slov. Konjicah in Rogaški Slatini prinaša priložnost za izkoristek pozitivnih učinkov krožnega gospodarstva za potrošnike kot tudi za podjetja. S svojim delovanjem povezuje ponovno uporabo, kakovostna popravila in redizajn, kar omogoča ustvarjanje nove vrednosti izdelkom ter spodbuja trajnostno in odgovorno ravnanje z viri. Nekatera podjetja se tega že zelo zavedajo, saj gre v pričakovanju pomanjkanja in dragih virov za pomembno ekonomsko odločitev.
Kako je prišlo do zamisli o uporabi zavrženih ladijskih kontejnerjev, za demonstracijski projekt z inovativnim sporočilom? Kakšen je odmev v javnosti, obisk? Kdo vse sodeluje v projektu in kakšni so vaši načrti s Studiem Krožnega gospodarstva?
Kor raziskovalka in znanstvenica vedno iščem nekaj več, kar bi v trajnosti pustilo pozitivne učinke. Iskala sem možnosti popolne drugačnosti. V začetni fazi sem se povezala s podjetjem Fonix na Norveškem, ker imajo tovrstne izkušnje. Uporaba ladijskih kontejnerjev v ponovne namene je namreč inovativen pristop, ki se odziva na potrebe globaliziranega sveta. Ti robustni in standardizirani kontejnerji lahko služijo kot modularne enote za različne namene, kot so bivalne enote, pisarne, trgovine, šole ali celo umetniški prostori. Ta zamisel omogoča prilagodljivo in trajnostno izrabo obstoječih virov. Obenem prinaša kreativne in premišljene rešitve za sodobne izzive prostora in mobilnosti. Odmev v javnosti je velik, čeprav še nismo v celoti začeli s sistemskim ozaveščanjem ciljnih skupin. Poleg navedenih partnerjev v projektu sodelujejo arhitekti in oblikovalci. Projekt »Studio Krožnega gospodarstva«sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, zato aktivno sodelujeta tudi norveški partner Fonix in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Kako s centri za ponovno uporabo sodelujete z občinami, komunalnimi podjetji, razvojnimi agencijami, območnimi gospodarskimi zbornicami? Kakšno je razumevanje, da popravila izdelkov sodijo v koncept krožnega gospodarstva?
Centri za ponovno uporabo naj bi tesno sodelovali z občinami, komunalnimi podjetji, razvojnimi agencijami in območnimi gospodarskimi zbornicami z namenom spodbujanja in podpiranja koncepta krožnega gospodarstva. Sodelovanje bi lahko zajemalo izmenjavo informacij, izkušenj ter dobrih praks v zvezi s ponovno uporabo izdelkov, kakovostnimi popravili in drugimi aktivnostmi, povezanimi s trajnostnim ravnanjem z viri. Možnost sodelovanja je zelo odvisna od posamezne lokalne skupnosti. Zato smo naše enote vzpostavili tam, kjer je bilo razumevanje za nujnost koncepta krožnega gospodarstva z izvajanjem popravil, ponovne uporabe ter ozaveščanja.
Zakaj?
Razumevanje, da popravila izdelkov sodijo v koncept krožnega gospodarstva, je ključno za uspešno delovanje centrov za ponovno uporabo. Če tega ni, sodelovanje ni mogoče. Socialna podjetja namreč rešujemo probleme na podjetniški način in to že v osnovi pomeni, da delamo na neprofitnih področjih. Popravila prispevajo k podaljšanju življenjske dobe izdelkov in zmanjšanju količine odpadkov. V kontekstu krožnega gospodarstva pomenijo popravila premik od linearnega modela “kupi-uporabi-zavrzi” k modelu, ki spodbuja obnovo, ponovno uporabo in ohranjanje vrednosti izdelkov. Ta premik omogoča bolj trajnostno upravljanje z viri ter zmanjšuje potrebo po proizvodnji novih izdelkov. Skupno prizadevanje omogoča bolj celovit in usklajen pristop ter zagotavlja dolgoročno uspešnost in trajnostnost centrov za ponovno uporabo za izvajanje družbeno odgovorne dejavnosti.
Društvo Ekologi brez meja je v Slovenskih Konjicah pripravilo zero waste srečanje, kjer so med drugim gostili tudi mednarodno konferenco o popravilih. Ste sodelovali? Popravila v vsako slovensko vas – je bil slogan dogodka. Ste sodelovali z vašimi izkušnjami in predlogi?
Jaz sem sodelovala na okrogli mizi kot predstavnica CPU. Predstavila sem naš cilj, da v Slovenskih Konjicah, v neposredni bližini CPU in Studia krožnega gospodarstva po konceptu re-use postavimo »Repair Cafe«, torej coworking za popravila. Na voljo bodo oprema in orodja, da si bodo obiskovalci lahko sami popravili svoje izdelke ob strokovnih usmeritvah naših mojstrov. Takšen re-use prostor, ki bo že sam po sebi učil krožne rabe virov za namen popravil in dogodkov Repair Cafe namreč lokalna skupnost potrebuje, saj je danes težko najti nekoga, ki še sploh zna kaj popraviti. Predlog sem že pred meseci predstavila deležnikoma, Občini Slovenske Konjice in JKP Slovenske Konjice, saj gre za 240 m² zemljišča v njihovi lasti.Tam bi lahko skupaj vzpostavili učni model kot pristop praktičnega delovanja in vključevanja skupnosti. Izvajanje popravil in vzpostavitev krožnega gospodarstva v vsakem lokalnem okolju je ključno za ohranjanje naravnih virov, spodbujanje trajnostnega razvoja ter ustvarjanje lokalnih delovnih mest in gospodarske rasti. S tem zmanjšujemo obremenjevanje okolja, porabo surovin ter spodbujamo lokalno gospodarstvo.
