| Banka in trajnostni razvoj | | |
| Že lani je Nova KBM sprejela politiko družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja in se zanjo zavezala s posebnim kodeksom, njen lastnik, investicijski sklad Apollo, pa je zelo ugodno ocenil strokovnost sprejetih dokumentov. Zato mag. Robert Senica, podpredsednik uprave Nove KBM, ocenjuje, da ni naključje, če so se pridružili projektu GEN-I Sonce in skupaj s SID banko podprli postavitev malih sončnih elektrarn z zeleno obveznico. Po njegovem mnenju se mora bančništvo odločati za nove produkte, prav zeleni trg pa odpira velike možnosti za okoljske naložbe in inovativne projekte. A njihov okoljski pogled je obrnjen tudi navznoter, na to, kako znižujejo negativne učinke na okolje v bančni hiši. | |
Banke odločneje stopajo na pot trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti po finančnih in moralnih pretresih, ki smo jim bili priče. Kakšne korake na tem področju ubira Nova KBM pod novim lastništvom?
V Novi KBM razumemo družbeno odgovornost in trajnostni razvoj več kot le skladnost s črko zakona. Zavedamo se namreč, da je skrb za trajnostni razvoj ključnega pomena za našo prihodnost. Že v preteklosti je bila banka angažirana na tem področju, pod okriljem novih lastnikov pa se ta zavest nadaljuje. Banka se je tako tudi s kodeksom ravnanja zavezala družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Da k temu pristopamo resno, smo dokazali tudi s tem, da smo v letu 2016 sprejeli politiko družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Ta opredeljuje naš odnos do spoštovanja načel, po katerih banka posluje, do naših zaposlenih, naših strank in dobaviteljev, našega odnosa do družbe in okolja.
Potemtakem se na tem področju v odnosu do drugih bank dobro pozicionirate na trgu?
Bančni sektor se zaradi svetovne kreditne krize ter drugih finančnih in moralnih izzivov sooča z okrepljenimi pritiski javnosti in regulatorjev. Za obnovitev zaupanja moramo banke svoj poslovni uspeh graditi na jasnih in preglednih poslovnih modelih, ki temeljijo na družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju.
Trend v bančništvu je zagotovo takšen, da se povečujejo vlaganja v trajnostni razvoj. Sam ocenjujem, da je Nova KBM v Sloveniji zagotovo med vodilnimi bankami na tem področju, kar dokazujemo tudi s tem, da smo resnično aktivni in prehajamo od zapisanih besed v kodeksih in politikah tudi k dejanjem. Nedavno smo tako sodelovali pri izdaji prve zelene obveznice v višini 14 milijonov evrov.
Poleg tega Nova KBM precej pozornosti namenja v svojem poslovanju varovanju okolja. Znižujemo negativne učinke na okolje, hkrati pa tudi stroške poslovanja. Začeli smo z majhnimi koraki. Nova KBM obnovi 23 % vseh tonerjev, uporabljamo varčne žarnice, omejujemo količino porabljenega papirja. Banka je prenovila vozni park z avtomobili, ki imajo nižjo stopnjo izpustov CO2 in varčnejše motorje. V Novi KBM nadaljujemo z aktivnostmi finančnega opismenjevanja in izobraževanja med mladimi in podjetniki. Kar 87,91 % dobaviteljev Nove KBM je slovenskih podjetij, kar pomeni, da pomembno spodbujamo ekonomijo lokalnega okolja. Poleg skrbi za okolje banka veliko pozornost namenja sponzorstvom in donacijam. 75 % sredstev namenjamo športnim in rekreativnim projektom, 20 % kulturnim in 5 % izobraževanju in humanitarnim projektom.
Komisarka Violeta Bulc je pred kratkim dejala, da se EU ne more izviti iz obstoječe vrednostne in posledično razvojne krize, če ne bo prišlo do novih, inovativnih poslovnih modelov. Do sokreiranja novih vrednosti v medorganizacijskih odnosih, kot jih do sedaj nismo poznali. Ali lahko vaše povezovanje z družbo GEN-I Sonce in SID banko razumemo v tej luči?
Zagotovo je prednost v povezovanju. Skupaj smo močnejši, inovativnejši in bolj prilagodljivi. Pri tem je pomembno, da se oblikujejo takšne povezave, v katerih vsi deležniki povezujejo znanja in izkušnje, na osnovi katerih lahko dosegamo sinergije. Lahko izpostavim, da je povezava Nove KBM z družbama GEN-I Sonce in SID banko iz tega vidika velika prednost. S povezovanjem obeh strok, bančništva in energetike, smo oblikovali nov inovativen model, kot ga doslej v Sloveniji še ni bilo.
Bodite natančnejši, v čem je nakup zelene obveznice za kupca boljši od obstoječih finančnih inštrumentov?
Zelena obveznica je dejansko prvi tovrstni finančni instrument na slovenskem trgu. Poleg elementov projektne obveznice s finančnimi zavezami ima tudi ekološke zaveze. Namenjena je zbiranju denarnih sredstev za nove ali obstoječe ekološko-trajnostne projekte. Interes za izgradnjo domačih sončnih elektrarn, ki so ga zaznali v podjetju GEN-I, je presegel vsa pričakovanja. Z izdajo zelene obveznice smo zagotovili sredstva, ki bodo omogočila financiranje izgradnje lastne sončne elektrarne vsem zainteresiranim.
Izdana zelena obveznica v višini 14 milijonov evrov investitorjev SID banke in Nove KBM je skladna z nezavezujočimi principi (GBP – Green bond principals), ki jih predpisuje ICMA (International Capital market association). V slovenski prostor prinaša nov način iskanja sredstev za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, povečujejo energetsko učinkovitost ter omogočajo trajnostni prehod v nizkoogljično družbo v skladu s socialno-okoljevarstvenimi načeli.
Zelena obveznica je finančni inštrument, ki je namenjen financiranju zelene energije oziroma spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ali boste s tovrstnimi instrumenti nadaljevali?
Nova KBM je zavezana družbeni odgovornosti, interes za vlaganje v obnovljive vire energije pa je v Sloveniji precejšen. Zato bomo v banki vsekakor budno spremljali dogajanja in pobude in ob njih razmišljali o prihodnjih korakih na tem področju.
Kakšno je vaše stališče do t.i. inovativnega financiranja – oziroma netradicionalnih mehanizmov za pridobivanje virov za razvoj na različnih področjih?
Tako kot v preostalih poslovnih segmentih se tudi na področju bančništva razvijajo novi produkti. Banke smo prisiljene iskati in razvijati nove produkte, če se želimo približati našim komitentom. Novi modeli so zato pričakovani in dobrodošli tako za banke kot za gospodarstvo. Prav je, da se razvijajo in jih banke pri tem znamo ustrezno in fleksibilno podpreti.
V Novi KBM smo se odločili, da s pristopom k naložbi v zeleno obveznico sooblikujemo nov finančni model investiranja v Sloveniji, ki ima širši in koristen družbeni vpliv. S tem sodelovanjem podpiramo inovativne projekte, ki se usmerjajo v razvoj zelenega trga in vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Projekti za spodbujanje energetske samozadostnosti na trgu pomembno prispevajo tudi k zmanjševanju tveganj.
Ali kot banka nameravate sodelovati pri potencialnih projektih celovitega ravnanja z vodo, zlasti se nam zaradi zakonodajnih obvez obetajo investicije v male čistilne naprave, zelene mobilnosti, krožnega gospodarstva? Ali v tem kontekstu vidite priložnosti v javno-zasebnem partnerstvu?
V Novi KBM zelo pozorno spremljamo vse potencialne okoljske naložbe, ki bi jih lahko podprli. S tega vidika vsekakor pozorno spremljamo tudi dogajanje na področju investicij v male čistilne naprave, zeleno mobilnost in krožno gospodarstvo.
