Razvoj materialov | | |
Razvojni center eNeM Novi materiali so zasavska podjetja ustanovila pred leti, ko je MGRT tudi finančno spodbujal razvojne centre slovenskega gospodarstva. Toda zdaj, pravi mag. Mitja Koprivšek, direktor, državnega finančnega deleža ni več, jim družbeniki in naročniki zaupajo in se obseg dela ni bistveno zmanjšal. Lani jim je GZS podelila tri srebrna priznanja za najbolj inovativna podjetja, z razvojem in raziskavami pa so prišli do novih materialov za nove tipe varovalk, kar je izlaškemu Etiju omogočilo večji tržni delež na globalnem trgu. Mag. Mitja Koprivšek napoveduje, da se bodo vključili tudi v programe Strategije pametne specializacije, saj jim partnerstvo z več podjetji daje konkurenčno prednost. | |
Ob ustanovitvi razvojnega centra Novi materiali ste napovedali spodbujanje raziskovalne dejavnosti v skupnem podjetju na področju, ki je zelo aktualno – razvijanje novih materialov. Kaj kaže bilanca rezultatov?
Bilanca je vzpodbudna. Predvsem to velja za enega od petih pomembnejših kazalnikov, ki smo jih ne samo dosegli, ampak celo presegli. Gre za novo znanje, ki se odraža v predmetih registrirane industrijske lastnine, torej patentov in blagovnih znamk. Pred začetkom delovanja v letu 2011 smo si postavili cilj, da bomo v štirih letih ustvarili in na ustrezne mednarodne inštitucije prijavili vsaj deset patentov in blagovnih znamk. Na koncu je rezultat mnogo boljši, 14 patentov in 3 blagovne znamke. Poleg tega smo za naročnike razvojnih storitev izvedli 11 razvojnih projektov novih proizvodov. Pridobili smo jim pomembno znanje, ki so ga uporabili za nadaljnji prodor na tuje trge. Nekateri projekti so bili nagrajeni in deležni priznanj, ki jih vsako leto podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije.
V centru ste združili podjetja različnih panog, kemije, stekla, keramike, pa tudi drugih. S katerimi projekti ste uspeli?
Tako je. Izvajali smo 11 projektov. Dva od teh projektov sta se izvajala za naročnika TET termoelektrarna Trbovlje. Raziskovali smo možnosti uporabe odpadnih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije, kot nov vir energije in različne možnosti priprave in uporabe odpadnih materialov, kot sta sadra in pepel, za različne gradbene namene. Ko je bila raziskovalna faza zaključena in naj bi se začele nekatere razvojne investicije, se je lastnik termoelektrarne TET odločil, da v tej elektrarni ne bo več proizvajal električne energije. Začel se je likvidacijski postopek družbe TET d.o.o., projektov pa ni bilo mogoče končati. Vsi drugi projekti so bili uspešno zaključeni.
Ali pri tem mislite na projekte podružnic? V okviru centra ste vzpostavili več podružnic. Ena med njimi se imenuje Keramični materiali in varovalke, gre pa za razvoj varovalk, razvoj keramičnih materialov in razvoj novih tehnologij. Rezultati?
Res je, organizacija je postavljena v obliki podružnic, kjer je vsaka od njih izvajala vsaj enega ali dva razvojna projekta za svojega naročnika. Vsebina posameznih projektov je navedena na spletni strani razvojnega centra www.rc-enem.si. Podružnica Keramični materiali in varovalke na primer projekta Keramični materiali in Varovalke. Prvi je bil namenjen razvoju keramičnih materialov, receptur, razvojnih postopkov in tehnoloških procesov, ki so omogočili, da je ETI kot naročnik tega razvoja izdelal nove materiale za nove tipe varovalk. Pri drugem smo razvili vrsto novih varovalk za nova industrijska področja. Predvsem za uporabo v obnovljivih virih električne energije, kot so, na primer, fotovoltaične elektrarne in vetrne elektrarne. Predvsem na varovalkah za fotovoltaične elektrarne smo skupaj z ETIjem dosegli večji globalni tržni delež pri specialnih varovalkah za enosmerno napetost.
Eden izmed vaših članov je Steklarna Hrastnik. Njihova podružnica nano materiali v steklarstvu je prejela nekaj priznanj za inovacije. Kaj lahko prinašajo novi materiali v steklarsko proizvodnjo?
Drži. Njihova podružnica je prejela kar 7 priznanj, in sicer 2 zlati in eno srebrno priznanje GZS Območne zbornice Zasavje ter zlato in srebrno priznanje GZS na nacionalni ravni. Prejela je še dve priznanji na 8. SFI, in sicer priznanje za drugo najboljšo inovacijo ter posebno priznanje za odličnost uporabnosti ustvarjalnih industrij.
Del projekta razvoja novih materialov za naročnika Steklarno Hrastnik se je usmeril v materiale kot dodatke za obarvanje stekla z naravnimi materiali. S tem je bila dana možnost za osvajanje novih izdelkov iz obarvanega stekla za dekorativne in promocijske namene. Drugi, še pomembnejši del projekta, je bil namenjen raziskavam na področju razvoja metodologije za avtomatizacijo predpihanja steklenih izdelkov ter razvoja računalniškega vida pri razpoznavanju napak v steklu. Izvedli so investicije v razvojne linije za odkrivanje napak v steklenicah razločnih posebnih in zahtevnih oblik. Sodobna avtomatizacija prinaša prednosti za podjetje in za zaposlene, saj poleg zanesljive, stabilne in ponovljive kvalitete izdelkov istočasno vpliva tudi na izboljšanje delovnega okolja.
Javni vir za sofinanciranje RC eNeM je bil na razpolago do letošnjega junija. Kako bo v prihodnje in kakšen delež zagotavljajo člani?
Najprej želim razjasniti dve zadevi. Celotno financiranje Razvojnega centra RC eNeM od ustanovitve leta 2011 je bilo v več kot 50 % zagotovljeno s strani naročnikov razvojnih storitev, torej s strani družbenikov. Le manjši del kot 50 % je bil zagotovljen s strani MGRT na osnovi razpisa »Razvojni centri slovenskega gospodarstva«. Subvencionirani so bili upravičeni stroški do konca leta 2014. V letu 2015 vse stroške delovanja pokriva RC sam na osnovi prodaje razvojnih storitev naročnikom. Obseg delovanja se ni bistveno spremenil. Torej nam naši družbeniki in naročniki zaupajo pri izvajanju razvojnih projektov.
Kakšno vlogo ima lahko vaš center v programu prehoda v zeleno gospodarstvo? Kako bi morala država regulirati zahteve glede porabe materialov za izdelke, upoštevaje njegov življenjski ciklus oziroma kakšno gospodarstvo?
RC eNeM je v svojem bistvu povezan z dvema osnovnima zadevama, ki sta že v samem imenu družbe in v grafični obliki blagovne znamke. Črki NM pomenita »Novi Materiali«, oba mala e-ja pa predstavljata elektrotehnični del celotne zgodbe. Prehod v zeleno gospodarstvo lahko ponazorimo s projektoma novih materialov za varovalke, kjer je bilo razvitih kar nekaj novih receptur in tehnoloških postopkov, ki potrebujejo za proizvodnjo manj energentov. Novi keramični materiali po drugi strani izpolnjujejo vse zahteve novih specialnih tipov električnih varovalk za enosmerno napetost višjih napetosti do 1500 V. Ti se uporabljajo v fotovoltaičnih elektrarnah velikih moči od enega MW do nekaj 10MW, ki se pojavljajo po svetu. Glede na podnebne spremembe in njihove posledice lahko pričakujemo nadaljnji porast investicij v obnovljive vire električne energije in v razvoj komponent in sistemov za to področje. Enako lahko ugotovimo v primeru Steklarne, kjer so z razvojem novih postopkov taljenja stekla dosegli bistveno večje učinkovitosti steklarskih peči, kar pomeni bistveno nižjo porabo zemeljskega plina na enoto proizvoda.
Kakšne so vaše možnosti, da kandidirate na razpise v okviru Strategije pametne specializacije?
V procesu priprave na SPS »Strategijo Pametne Specializacije«, kjer smo aktivno sodelovali, smo ugotovili, da lahko z našimi storitvami in produkti nastopamo na več področjih specializacije. Na primer na »pametnih domovih«, »pametnih mestih«, »e-mobilnosti«, »materiali kot produkti« in ne nazadnje na »pametnih tovarnah-industrija4.0.«.
Vsekakor se bomo odzvali na razpise, ki jih po obljubah državnih uradnikov pričakujemo v zelo bližnji prihodnosti. Stopnja uspešnosti bo v mnogočem odvisna od naše sposobnosti povezovanja industrije, s katero sodelujemo že sedaj in od širjenja Strateških Razvojno Inovativnih Partnerstev.