Z naložbami v okolje presegajo zakonodajne zahteve – EOL 66

Barbara Hribernik Pigac

V družbi IMPOL izdelujete izdelke iz aluminija. Kateri del proizvodnje najbolj obremenjuje okolje?
Naši glavni proizvodi so polizdelki iz aluminija. Proizvajamo palice, profile (stiskalniški del). Palice so namenjene predvsem avtomobilski industriji višjega cenovnega razreda. Uporaba profilov sega od gradbeništva do stavbnega pohištva in drugam. Valjarniški program ima dva dela – proizvodnjo folij in proizvodnjo trakov ter pločevin. Slednje uporabljajo v gradbeništvu, za izdelavo posod (Tefal), folije pa so v veliki meri namenjene farmacevtski in prehrambni industriji. Večino proizvodnje izvozimo, veliko v države EU. Predstavništvo imamo tudi v ZDA, kjer je prav tako naš pomemben trg. Do leta 2007 je v Impolu okolje najbolj obremenjevala družba Impol LLT, kjer pretaljujemo aluminij, ki ga v drugih družbah predelujemo v polizdelke. V letu 2007 je bila zgrajena čistilna naprava za zrak kapacitete 220.000 m3/h in pridobili smo okoljevarstveno dovoljenje. Meritve emisij snovi v zrak kažejo, da so emisije precej nižje od dopustnih koncentracij, ki veljajo od 1. 1. 2011 (npr. dopustna vrednost prahu je 5 mg/m3, izmerjena vrednost je 0,12 mg/m3, pri NO2 je dopustna vrednost 300 mg/m3, izmerjena pa 14 mg/m3). Impol je kot celota velik porabnik zemeljskega plina. Pri predelavi aluminija nastajajo zgorevalne emisije. Letno proizvedemo okoli 26 ton emisij ogljikovega dioksida.

To pomeni, da morate veliko vlagati v okoljske izboljšave, kar zagotovo ni majhen zalogaj. Zakonodaja jih zahteva. Kakšen pa je odziv v podjetju, če jih predlagate tudi takrat, kadar to ni obligatorno z vidika zakonodaje?
V naši družbi LLT, ki je zavezanec IPPC, ostale družbe to niso, moramo malo presegati trenutne zakonodajne zahteve. Poleg slovenskih okvirov, ki so povezani z mejnimi vrednostmi in priporočili, nas na drugi strani zavezuje dokument BREF o neželeznih kovinah, t. i. NFM BREF, kjer so predpisane najboljše razpoložljive tehnike in z njimi povezane emisije. Dejansko je že nekaj časa v obravnavi nov predlog BREF, ki ima nižje vrednosti. S temi investicijami, ki se sedaj začenjajo v livarni, že sledimo zahtevam tega BREF, ki je še v pripravi. V takih primerih se je zato smotrno odločati za takšne investicije, ki presegajo trenutne nacionalne zakonodajne okvirje.

Usmerjeni ste k postopnemu zmanjševanju vplivov na okolje ter v učinkovito rabo energije in drugih virov. Kako ste se tega lotili na primeru porabe tehnoloških voda?
V letu 2000 je bil samo livarniški hladilni sistem, ki je tudi najbolj potraten, zaprt, vsi ostali sistemi so bili odprti. Postopno smo vse ostale sisteme nadgradili na način, da smo jih zaprli in sedaj vsa hladilna in tehnološka voda kroži v zaprtih sistemih. Specifična poraba hladilne vode v letu 2011 znaša le še dobrih 6 odstotkov specifične porabe v letu 2000, in sicer 164 tisoč kubičnih metrov.

Sončna elektrarna presegla načrte

V letu 2010 ste dogradili sončno elektrarno. Kakšna je njena zmogljivost in kakšen delež energije predstavlja sončna energija v celotni porabljeni energiji v vašem podjetju? Višina naložbe?
Sončna elektrarna je sestavljena iz 4.537 fotonapetostnih modulov, ki so montirani na treh lokacijah: na strehi proizvodnega objekta folij in na dveh parkiriščih. Skupna moč elektrarne znaša 999,24 kWp. Celotna vrednost investicije znaša 2,9 mio evrov, pričakovani prihodek pa 350.000 evrov letno.
V javno distribucijsko omrežje je bilo v letu 2011 oddanih 1.163.076 kWh električne energije, ki jo je proizvedla sončna elektrarna. Proizvodnja je za dobrih 13 odstotkov presegla letni plan in pomeni prihodek v znesku 411.000 evrov. Tako je prihodek za 60.000 evrov višji od načrtovanega. Proizvedena električna energija bi zadostovala za oskrbo 646 enodružinskih hiš. V primeru, da bi energijo pridobili iz zemeljskega plina, bi za to potrebovali 176.651 Sm3 zemeljskega plina in proizvedli 391,6 t CO2. Z uporabo sončne energije zmanjšujemo porabo naravnih virov in emisije toplogrednih plinov. Proizvedena električna energija predstavlja slab odstotek porabljene energije v Impolu.

Zanimivo je, da ste že v obdobju 1996–1999 pričeli z uvajanjem zahtevnih okoljevarstvenih standardov in jih nadgradili v letu 2000 s pridobitvijo certifikata ISO 14001. Kje so bile potrebne največje prilagoditve in investicije?
Okoljske vidike smo pričeli celovito obvladovati. Tako smo na področju varstva zraka izpuste odpadnega zraka iz valjarn speljali na naprave Airpure, na katerih se iz odpadnega zraka izloča valjčno olje. Sledila je sanacija livarne in postavitev čistilne naprave za zrak, kasneje uvedba trajnih meritev volumenskega pretoka odpadnih plinov, temperature odpadnih plinov, hlapnih kloridov.
Industrijska hladilna voda, ki jo uporabljamo, kroži v recirkulacijskih odprtih hladilnih sistemih. Menjava se praviloma izvaja enkrat letno, vode so se do sedaj izpuščale v potok Bistrica. Pred izpustom se je izvedel monitoring. V zaključni fazi je projekt navezave odpadnih voda iz družbe Impol LLT, d. o. o., na komunalno čistilno napravo Slovenska Bistrica. Na področju varstva pred hrupom smo izvedli vrsto projektov in sprejeli organizacijske ukrepe za zmanjšanje motečega ropota, ki izvira predvsem iz manipulacije z materialom in transporta.

Na kakšen način čistite odpadni zrak iz valjarn in kateri delci v njem so najbolj problematični?
Odpadni zrak iz valjarn je bogat s hlapi valjčnega olja, ki je hladilni in mazalni medij pri valjanju trakov in folij. Valjčno olje je lahko parafinsko olje. Odpadni zrak iz vseh valjarn vodimo preko naprav Airpure. To so pralniki odpadnega zraka, kjer se hlapi valjčnega olja sperejo v toku težjega olja. Mešanico olj iz pralnikov vodimo na destilacijsko napravo, kjer ločimo valjčno olje od pralnega. Valjčno in pralno olje vračamo v proces.

Kako imate urejen sistem zbiranja in ločevanja odpadkov?
V Impolu imamo skladišča za ločeno zbiranje odpadkov. Na delovnih mestih, kjer pričakujemo nastanek odpadkov, so postavljene zbirne posode, ki služijo kot priročna skladišča. S pooblaščenimi prevzemniki imamo sklenjene pogodbe za prevzem odpadkov. V letu 2010 smo v skladu z zakonskimi zahtevami s področja tovarne odstranili vse kondenzatorje, vsebujoče PCB. Ločeno zbiramo papir, les, plastiko in komunalne odpadke.

Zaradi hrupa več pritožb

Kako ocenjujete odzivnost ARSO v takšnih postopkih?
Z določenimi sektorji na ARSO sodelujemo zelo dobro, so odzivni in nam tudi svetujejo, v nekaterih sektorjih pa ni tako. Na področju dovoljenja IPPC smo v fazi pridobivanja spremembe dovoljenja in tu se stvari odvijajo z neko dinamiko. Tudi njihove pripombe lahko ocenimo kot okoljsko umestne. Pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja pa je drugače, praktični vidiki so jim nekako tuji.

V Impolu se pojavlja vprašanje hrupa v posameznih proizvodnih fazah. Kako ste ukrepali na tem področju?
Dejavnost Impola povzroča moteč hrup, na kar opozarjajo okoliški prebivalci. Impol je umeščen v prostor, kjer se je in se še dovoljuje gradnja stanovanjskih hiš. Pritožbe sosedov so bile velikokrat upravičene. Za rešitev te problematike smo v letu 2010 izvedli sanacijo virov hrupa v skladu z idejno zasnovo. Meritve hrupa po izvedbi sanacije kažejo, da viri hrupa, ki so bili v študiji obravnavani, ne povzročajo več prekomerne obremenitve okolja s hrupom.
Ker velik del hrupa izvira iz transporta in manipulacije z materialom, bomo v sklopu projekta večanja livarniških kapacitet uredili tudi logistiko. Manipulativni prostor med skladiščem surovin in halo Livarne bomo zaprli in pokrili ter tako bistveno omejili hrup iz te faze proizvodnje. Že sedaj pa izvajamo vrsto organizacijskih ukrepov: prepoved prevozov v nočnem času, varnostna služba kontrolira hrupne dogodke ipd.

Kako pogosto izvajate monitoringe emisij snovi v zrak, vodo in meritve hrupa?
V Impolu LLT izvajamo meritve emisij v zrak v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Občasne meritve izvajamo enkrat na tri leta, meritve dioksinov dvakrat letno, poleg tega izvajamo tudi trajne meritve kloridov, vlage, volumskega pretoka. V ostalih družbah izvajamo meritve emisij v zrak na tri leta. Monitoring emisij v vode izvajamo letno, monitoring hrupa pa obdobno na tri leta. Letno preverjamo tesnost naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline.

Kakšna je vaša vloga v podjetju?
Naša organizacijska shema združuje več podjetij pod eno upravo. Na nek način lahko svoje delo opredelim kot svetovanje firmam: obveščanje o novih zakonodajnih zahtevah tako za upravo kot za vodstvo v družbah. Izvedba teh ukrepov je stvar družbe, mi podamo zahteve, kako mora biti urejeno. Torej lahko opredelim delo bolj v smislu svetovanja, in ne sprejemanja odločitev.

Vsako leto namenite sredstva za financiranje investicij, ki pripomorejo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. V kakšnem obsegu do sedaj in kaj načrtujete v prihodnje?
Uvajamo obdelavo vstopne in krogotočne vode v družbi Impol LLT ter odsoljevanje na hladilnih sistemih. V ta namen bomo uvedli sedimentacijo mulja v usedalniku in filtracijo na filtrski stiskalnici. Dodatno bomo zniževali koncentracijo težkih kovin v odpadni vodi in tako zagotovili skladnost z zakonodajo tudi po letu 2013. Sočasno s čiščenjem voda bo izvedena navezava na KČN Slovenska Bistrica. Vrednost investicije bo skupno 400.000 evrov.
Protihrupna sanacija virov hrupa v družbah PCP, LLT in FT, d. o. o., je v zaključni fazi. V družbah Impol FT in Impol PCP je bila izvedena prva faza sanacije (skupno 55.000 evrov), izvedene so bile tudi meritve, ki kažejo, da raven hrupa ni več presežena. V družbi Impol LLT je bil v okviru sanacije postavljen protihrupni zid v dolžini dobrih 100 m in višine od 5,5 do 8,0 m ob zahodni in južni meji območja skladišča.
Investicija v protihrupno sanacijo znaša 300.000 evrov. V sklopu projekta »Večanje livarskih kapacitet« bomo manipulativne površine med proizvodno halo in skladiščem pokrili in zaprli ter na ta način še dodatno zmanjšali hrup. V začetku leta 2010 je bil izveden zagon novega toplovodnega kotla, kar je zmanjšalo emisije NOx iz kurilnih naprav, višina investicije znaša 112.000 evrov. V decembru 2010 smo na uničenje predali vse naprave, ki so vsebovale PCB (23.000 evrov). Povečana je učinkovitost čiščenja padavinskih voda z zamenjavo obstoječih lovilcev olj, v letu 2010 sta bila zamenjana dva lovilca. V lanskem letu so bili zamenjani trije lovilci (8.500 evrov).

Kako informirate ali izobražujete svoje zaposlene o ključnih okoljskih izzivih in širše o pomenu trajnostnega razvoja?
Izvajamo izobraževanja na delovnem mestu za vse novosti v okoljskih postopkih, ki jih uporabljamo. Obdobno (na tri leta) izvajamo izobraževanje vseh zaposlenih. Poudarek je na okoljskih zahtevah in okoljskih vidikih Impola. Na teh izobraževanjih sprejemamo tudi pobude zaposlenih. Tako smo sprejeli tudi pobudo po ureditvi enakega sistema zbiranja odpadne embalaže, kot se izvaja v občini Slovenska Bistrica. Menimo, da je okoljska osveščenost naših zaposlenih iz leta v leto višja. V vseh proizvodnih procesih pa imamo skrbnike za okolje. To so tisti, ki poskrbijo za izvajanje okoljskih zahtev v procesu: od priprave navodil, predstavitve zaposlenim do izvajanja funkcionalnega izobraževanja navzdol, kar poteka ves čas kontinuirano.

Kje še vidite priložnosti vašega podjetja za okoljsko rast?
Predvsem na področju zmanjševanja rabe energije in izrabe odpadne toplote.

Ali se lotevate tudi zmanjševanja porabe tehnoloških voda in na kakšen način?
Pri naši proizvodnji ne nastajajo odpadne tehnološke vode. Izpiralne vode iz kalilnice po nadomestitvi s svežo vodo uporabimo kot kalilne vode, iz kalilne vode pa po nasičenju na uparjalniku pridobimo kalilno sol, ki jo vračamo v proces. Hladilne vode se sicer še vračajo v Bistrico ob njihovi menjavi, spomladi 2012 pa bomo vode iz Impola LLT spravili na čistilno napravo. Za vse ostale vode bomo skušali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v smislu izpuščanja v vodotok. Hladilne vode lahko, ob zadostitvi določenih kriterijev, še vedno izpuščamo v vodotok Bistrico. Je pa to stvar rednega monitoringa. Letne količine snovi v teh vodah se določajo redno in na osnovi pretoka Bistrice se preračuna, ali je vodotok to sposoben sprejemati. Če dovoljenja ne bi uspeli pridobiti, bomo te vode spuščali na čistilno napravo. To pa nam ni v interesu zaradi stroškovnega vidika, predvsem pa te vode niso obremenjene na tak način, da bi jih lahko čistilna naprava kakorkoli izboljšala. Ne nazadnje, tudi upravljalec čistilne naprave ni zainteresiran, da dobi veliko količino takšnih voda. LLT je zavezanec IPPC, zanj imamo dovoljenje, ostala podjetja niso zavezanci, v tem trenutku pa pridobivamo okoljevarstveno dovoljenje zanje samo za odvajanje odpadnih voda. Vlogi za OVD za odvajanje odpadnih voda iz ostalih dveh družb sta že nekaj časa na ARSO. Povedali so nam, da nas bodo obvestili, ko bodo začeli vloge obravnavati, in takrat moramo vlogo ažurirati.

Kakšen pa je odziv lokalnega prebivalstva na vašo dejavnost, imate strategijo obveščanja in komuniciranja z lokalno skupnostjo?
V primeru kakršnihkoli vprašanj ali problemov se lahko prebivalci obrnejo neposredno na moj naslov. Vprašanja posredujem tistim, ki so za tisto področje odgovorni, da podajo ustrezne odgovore. To je operativni del sodelovanja. Pri vseh večjih spremembah pa jih povabimo na predstavitev. V letošnjem letu, ko smo začeli s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, smo na predstavitev povabili prebivalce v neposredni bližini. Odziv je bil velik, saj se je poleg vabljenih odzval tudi širši krog prebivalcev Zgornje Bistrice. Na tem srečanju smo se dogovorili, da oblikujemo nek skupni odbor oziroma komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki lokalne skupnosti in predstavniki družbe Impol. Želimo namreč sproten in ne več periodičen tok informacij, pri čemer bodo tudi člani lokalne skupnosti redno predstavljali svoje pobude oziroma vprašanja, ki jih bomo skupaj sprotno reševali. Stalna in korektna komunikacija z okoljem se nam namreč zdi ključnega pomena.