| Les in leseni izdelki | | |
| Kljub temu, da obstajajo pomisleki glede uporabe umetne inteligence, lahko v določenih primerih nudi učinkovito podporo spremljanju in ustreznemu odzivanju na določena tveganja. Eno takšnih vlog bo imela tudi v gozdno-lesni verigi v okviru projekta WOOLF, ki ga vodi M Sora. Lesene izdelke bodo opremili z brezžičnimi senzorskimi enotami, ki bodo spremljale lastnosti materialov in podatke posredovale v oblak. Na ta način bodo spremljali stanje lesenih struktur, kar bo omogočalo boljšo kakovost izdelkov in njihovo ustrezno vzdrževanje. Dr. Aleš Ugovšek, ki je v M Sori skrbel za razvojne projekte, v oktobru pa je svoje delo začel na GZS, kjer je prevzel vodenje področja za tehnološki razvoj in inovativnost, sicer trenutno stanje gozdno-lesnega področja ocenjuje kot stabilno. Predvsem področje notranjega pohištva se sooča z agresivno konkurenco masovnih proizvajalcev. Najšibkejši člen je še vedno primarna proizvodnja. | |
M SORA je pridobila sredstva za sofinanciranje projekta WOOLF, ki se nanaša na področje pametnih stavb in doma z lesno verigo in v katerem sodeluje še s sedmimi slovenskimi podjetji in inštitucijami. Gre za projekt, ki povezuje les in lesene izdelke z napredno tehnologijo. Za kakšno tehnologijo gre in kakšne prednosti bo to imelo za lesene izdelke, proizvajalce? Od kod ideja za projekt?
Industrija 4.0 je pojem, ki je vedno pogosteje omenjen v medijih in vsakodnevnih pogovorih. Kljub temu je širši populaciji precej nejasen. Tehnologije, ki so trenutno vgrajene v podjetjih, se pogosto predstavljajo kot tehnologije industrije 4.0, pa čeprav so še globoko v industriji 3.0. Nekaj podjetij v Sloveniji je s svojimi proizvodnimi procesi res že pošteno zagrizlo na področje industrije 4.0, a so zaenkrat še redka.
Verjetno največkrat omenjeni panogi ali tehnologiji industrije 4.0 sta internet stvari (Internet of Things ali IoT) in umetna inteligenca (Artificial Intelligence ali AI). Obe sta del projekta WOOLF (Les in leseni izdelki v življenjski dobi oziroma Wood and wood products over lifetime). »Tradicionalni« leseni izdelki (okna, vrata, fasadni elementi, lesene konstrukcije) bodo namreč opremljeni z brezžičnimi senzorskimi enotami, ki bodo konstantno spremljale lastnosti materialov (vlažnost lesa, temperaturo, napetosti idr.), podatki pa bodo nemudoma posredovani v oblak. Tu nastopi podpora umetne inteligence. Podatki bodo kombinirani z ostalimi, prosto dostopnimi podatki, s čimer bodo ustvarjena obogatena podatkovna jezera. Z njihovo pomočjo bodo preko postopkov strojnega učenja zgrajeni modeli za napoved težav in spremljanje stanja lesnih struktur. Povedano po domače, na podlagi podatkov in njihove obdelave bo moč napovedati predviden preostanek življenjske dobe lesenega proizvoda ali pa opozoriti uporabnika na poškodbo izdelka.
Za razvoj tako revolucionarnega koncepta je nujno potrebno sodelovanje odličnih strokovnjakov različnih panog. Zato je konzorcij tako multidisciplinaren. Projekt WOOLF namreč združuje štiri podjetja (M SORA, REM, XLAB in L-tek) ter štiri razvojno-raziskovalne organizacije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut, Zavod za gradbeništvo in InnoRenew CoE).
Cilj je povezati celotno gozdno-lesno verigo, kar si Slovenija prizadeva že več let, a bistvenih sprememb ni. Kakšen dolgoročni vpliv in dodano vrednost ima lahko projekt pri povezovanju celotne gozdno-lesne verige in koliko lahko spodbudi trg s slovenskimi lesenimi izdelki višje tehnološke zahtevnosti?
Pri sestavi konzorcija je bila v ospredju ideja, da se v celoti poveže gozdno-lesno verigo in se jo nadgradi s partnerji s področja gradbeništva, elektronike in informacijskih tehnologij. To je skoraj v celoti uspelo. Izostal je le člen, ki je najšibkejši. Primarna predelava lesa. Ta člen je že leta šibka točka, zaradi katere hlodovina odhaja iz države in se vrača v obliki polizdelkov, kot so deske, plošče, lepljenci. Med letoma 2006 do 2015 se je izvoz okroglega lesa iz Slovenije povečal za 5-krat! Ne glede na to je uspeh, da konzorcij dejansko povezuje gozd in najnaprednejše tehnologije. Gre za vzoren primer možnosti multidisciplinarnega sodelovanja in nadgradnje relativno tradicionalne panoge. Po mojem prepričanju je dodano vrednost v lesarstvu mogoče dvigniti le s sodelovanjem izven okvirov naše panoge in najboljšimi podjetji ter organizacijami doma in po svetu. Pregovor pravi, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Verjamem, da je primer projekta WOOLF primeren zgled, ki bo povlekel trg s slovenskimi lesenimi izdelki na višjo raven.
Pri projektu bodo uporabljeni izdelki iz izbranih lesnih vrst ali odsluženega lesa ter vzpostavljen sistem za inteligentno upravljanje z lesenimi strukturami. Kako bo to vplivalo na izboljšanje zasnove izdelkov, na njihovo uporabnost in na kakovost bivanja?
Ob omembi lesenih izdelkov je eden največjih strahov in pomislekov ljudi še vedno njihova življenjska doba, ponovno premazovanje in hitra menjava. Z neprestanim spremljanjem lastnosti lesa je ta strah naslovljen, potencialen problem na izdelku pa nemudoma diagnosticiran. Podobno kot pri ljudeh je tudi pri lesenih izdelkih bistvenega pomena čas. Če je napaka ali poškodba hitro odkrita, jo je moč brez večjih ovir odpraviti, stanje izdelka pa se praktično ne spremeni. Trohnenje lesenih izdelkov je tipičen primer. Če pogoje za nastanek trohnobe odpravimo še pred njenim nastankom, smo rešili izdelek. V tem primeru konkretno govorimo o zagotavljanju ustrezne nizke vlažnosti lesa. Gre torej za prehod iz kurativnega v preventivno ukrepanje in win-win situacijo tako za uporabnika kot proizvajalca.
V preteklosti ste večkrat opozarjali na neustrezno obravnavo lesenih oken po njihovi življenjski dobi. Kot ste povedali, bo v okviru projekta razvit inteligenten sistem za spremljanje in napovedovanje življenjske dobe izdelka. Kako bo to pripomoglo k ustrezni obravnavi odsluženih lesenih oken in ostalih proizvodov iz lesa?
Res je. Pa ne gre zgolj za problematiko odsluženih lesenih oken, ampak tudi za širši nabor lesenih izdelkov po izteku njihove življenjske dobe. Inteligenten sistem, ki bo razvit v projektu, ima dodano vrednost tudi s stališča ponovne uporabe lesa in materialov. Če govorimo o konceptu krožnega gospodarstva in ponovni uporabi lesa, je ključnega pomena prav zagotavljanje njegove kakovosti. To je mogoče le s stalnim spremljanjem lastnosti lesa skozi življenjsko dobo preko senzorjev. Dejansko se združujejo koncepti industrije 4.0 in krožnega gospodarstva. Tudi pri nakupu rabljenega vozila so kupcu ključnega pomena podatki o njegovem vzdrževanju, stanju in prevoženih kilometrih. Zakaj ne bi tudi za lesena okna dodatno ponudili rednega letnega servisa, s čimer bi zagotavljali njihovo brezhibnost in kontrolo nad dejanskim stanjem. To bi omogočilo proizvajalcem, da ponudijo bistveno daljšo garancijo za lesena okna. Govorim o garanciji 15 let in več. Trenutno je ta garancija večinoma dve ali tri leta.
Da ima Slovenija velik potencial na področju lesa in lesnih izdelkov, ni novost. Kljub temu to področje ne zaživi v razsežnostih, ki jih ponuja domača surovina. Kako ocenjujete stanje na gozdno-lesnem področju v Sloveniji in česa bi se morali lotiti prednostno? Kje se kažejo pozitivne spremembe?
Stanje se je v zadnjih petih letih bistveno izboljšalo. Trend ima pravo smer, trenutno ga ocenjujem kot precej stabilno. Če pogledam na celotno gozdno-lesno verigo, je njen zadnji del, od primarne proizvodnje lesa naprej, v zelo dobrem stanju in se razvija. Proizvajalci lesenih objektov in lesenega stavbnega pohištva so večinoma polno zasedeni, mnogi zelo razvojno naravnani. Žal ima področje notranjega pohištva težave z agresivno konkurenco, ki z masovno proizvodnjo in nizkimi cenami napada trg. Zaradi tega se slovenski proizvajalci notranjega pohištva usmerjajo v nišne segmente in custom-made proizvodnjo, kjer lahko z visoko dodano vrednostjo konkurirajo s svojim znanjem in razvojem. Tudi na začetku verige, mislim na gozd, se v zadnjih letih dogajajo premiki v pravo smer. Kot sem omenil, je najšibkejši člen še vedno primarna proizvodnja.
O tej tematiki je bilo zaradi napovedane več desetmilijonske investicije škotskega podjetja v največji in visoko tehnološki žagarski obrat pred meseci dvignjenega veliko prahu. Sam vidim takšen pristop kot ustrezen, pa naj bo ta investicija s strani slovenskega ali tujega investitorja. Seveda si osebno želim, da je investitor slovenski, a če te možnosti ni, je smiselno skočiti na voz, ki se pelje mimo. Enostavno je v današnjem času nerealno pričakovati, da lahko s 65 % izkoristkom in veliko manjšimi žagami z obstoječo tehnologijo cenovno konkuriramo npr. trem visokotehnološkim žagam s kapacitetami 300.000 m³ in 90 % izkoristkom. Seveda pa je ključno, da slovenski les ostane v Sloveniji in se uporabi v slovenskih proizvodih. Tako je veriga sklenjena v Sloveniji.
