Obnovljivi viri energije
Promocija
Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 in evropskega cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030. Ker proizvodnja in raba energije predstavljata po podatkih Evropske komisije kar 75 % emisij v EU, je potrebno pohitriti prehod na bolj vzdržen energetski sistem. V Petrolu vidijo velik potencial v vetrni energiji, zato so na Hrvaškem pred kratkim zagnali že svoj drugi vetrni park.
Da delež vetrne energije v Evropi narašča, pričajo številne vetrne elektrarne, ki so v letu 2020 v Evropski uniji in Združenem kraljestvu proizvedle skupaj 458 TWh električne energije. To je po podatkih združenja WindEurope 16 odstotkov vse porabe elektrike na tem območju. Po podatkih mednarodne agencije za energijo bi veter do leta 2030 lahko postal največji vir električne energije v Evropski uniji. Tehnologije na področju vetrne energije so pretekla leta zelo napredovale. Spodbudne so tudi evropske zahteve glede povečanega deleža obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE), ki naslavljajo podnebne spremembe.
Evropski zakonodajni sveženj »Fit for 55« namreč predvideva, da bo v direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določen višji cilj, in sicer da se leta 2030 kar 40 % energije proizvede iz obnovljivih virov. Slovenski Zakon o OVE, ki je bil sprejet julija letos, spodbuja proizvodnjo iz vetrne energije tudi z nadomestilom lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter. Še vedno ostajajo določene posebnosti prostorske zakonodaje, ki zmanjšujejo možnosti pridobivanja dovoljenj za umeščanje vetrnic v prostor, vendar se razlikujejo po državah v regiji. Na Hrvaškem imajo zelo jasno strategijo izrabe obnovljivih virov in ustrezen zakonodajni okvir za investitorje. Tja so se usmerili tudi v Petrolu.
Petrol vlaga v vetrne elektrarne
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je ena ključnih aktivnosti za prihodnji razvoj skupine Petrol in ima posebno strateško mesto v skladu s Petrolovo odločitvijo, da postane sodobna energetska družba. »Ključne prednosti postavitve vetrnih elektrarn so, da imamo pri proizvodnji električne energije majhne vplive na okolje, cena električne energije pa je konkurenčnejša kot pri drugih virih. Pomemben vidik so tudi novo ustvarjena delovna mesta in vse skupaj prinaša pozitivne učinke na gospodarstvo,« so izpostavili v Petrolu.
Vetrne parke gradijo na lokacijah, kjer je možno ekonomsko učinkovito in okolju neškodljivo izkoristiti potencial vetra. Na Hrvaškem tako upravljajo dve vetrni polji, Glunčo, v bližini Šibenika, in Ljubač, v bližini Knina. Glunčo so zagnali leta 2017. Sestavljena je iz devetih turbin, z vsako po 2,3 MW nazivne moči, njena proizvodnja pa zadostuje za 15.000 povprečnih gospodinjstev. Tudi vetrno elektrarno Ljubač, ki so jo zagnali julija letos, sestavlja 9 vetrnic, skupne zmogljivosti 30 MW. Posebnost vetrnega parka Ljubač je v tem, da gre za prvi Petrolov projekt, ki je bil v celoti izveden brez finančnih podpor ali subvencij. Pričakovana letna proizvodnja energije devetih vetrnic je 96 GWh, kar zadošča za kar 30.000 povprečnih gospodinjskih odjemalcev. Petrol z obema vetrnima elektrarnama skupaj tako zagotavlja »zeleno« energijo za kar 45.000 povprečnih gospodinjstev.
Globalni energetski sistem se izjemno hitro razvija zaradi povečanih potreb po energiji in podnebnih sprememb. Toda v Sloveniji imamo na področju zelenih rešitev še kar nekaj potenciala. »Trenutno večino projektov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov izvajamo predvsem na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji, kjer je velik naravni potencial vetra, sonca in vode,« so poudarili v Petrolu.
Ob koncu leta 2020 so iz obnovljivih virov energije dosegli inštalirano moč v višini 33,5 MW. Do leta 2025 želijo z razvojem in izvajanjem projektov na področju proizvodnje električne energije iz OVE, tako za lastne potrebe in vire pri prodaji električne energije, preseči 160 MW inštalirane moči. Rabo obnovljivih virov v Petrolu tudi aktivno spodbujajo. Z zeleno energijo se napaja njihova celotna mreža e-polnilnic, potencial vidijo še na področju spodbud za vpeljavo tehnologij vodika in pri projektih izboljšanja energetske učinkovitosti.
