| Alternativni viri energije | | Jože Pojbič| |
| V Benediktu je doslej širši javnosti neznana družba Panonica energetika d.o.o. iz Gornje Radgone predstavila prvo elektrarno na biodizel v Sloveniji. Skoraj megavat močno elektrarno so v obrtno-industrijski coni Benedikta postavili v pol leta. Stala je okrog 1,3 milijona evrov. V njej bodo uporabljali izključno biodizel, izdelan iz odpadnega rastlinskega olja, zato bodo dobili subvencionirane odkupne cene elektrike, ki jo bodo prodajali v javno omrežje. Elektrarna bo začela poskusno obratovati v dveh ali treh mesecih. O dejavnosti družbe Panonica energetika in o naložbi smo se pogovarjali z generalnim direktorjem te družbe Dejanom Šlemerjem. | |
Kako je sploh nastala družba Panonica energetika in zakaj ste se odločili prav za gradnjo biodizelske elektrarne?
Družbo Panonica energetika je ustanovila zadruga Panonica v Gornji Radgoni, ki je nastala potem, ko se je spremenil status radgonskega kabelskega sistema. Vložki posameznikov in skupnosti iz tega sistema so se prenesli v zadružne deleže Panonice. Njena naloga je bila plemenititi zadružna sredstva. Ena od usmeritev zadruge je bilo tudi plemenitenje kapitala z vlaganjem na energetsko tržišče. Septembra 2008 so zato ustanovili družbo Panonica energetika z jasnim namenom, da vlaga v energetske objekte z obnovljivimi viri energije. Sam sem vodenje podjetja prevzel marca 2009 in takrat smo začeli resno razmišljati, v kakšne objekte bi vlagali. Preverjali in primerjali smo vse možnosti glede na interes zadruge, da bi se vložena sredstva obračala kar najhitreje. Zato smo najprej resno razmišljali o več kot 600 KW močni fotovoltaični elektrarni. Vendar smo ugotovili, da bi v tem primeru investitorji imeli premalo koristi v primerjavi z vloženimi sredstvi. Odločitev za biodizelsko elektrarno je bila predvsem posledica iskanja vira električne in toplotne energije za kraje, kjer ni plinovoda. Bioplinarne za urbana okolja niso sprejemljive. Tudi sončne elektrarne so s svojimi velikimi površinami lahko moteče. Biodizelska elektrarna zavzame le malo površine, ni videti kot industrijski objekt, nima motečih emisij in je torej povsem nemoteča. Po naših izračunih je električna energija iz biodizelske elektrarne za približno 40 odstotkov cenejša od tiste iz sončne elektrarne. Zato smo se odločili za to naložbo in potem začeli iskati upravne, tehnične in finančne možnosti.
Toda do vaše naložbe biodizelske elektrarne niso bile na seznamu proizvajalcev električne energije iz OVE, ki bi v naši državi dobili možnost subvencionirane odkupne cene?
Res je. Ko smo z našo zamislijo prvič prišli na Agencijo za energijo v Mariboru, niso vedeli, kam bi nas v uredbi o zagotovljenem odkupu uvrstili. Na koncu so ugotovili, da v tako uredbo ne spadamo. Sprva so nam rekli ne, ker se biodizel načelno uporablja samo za vozila. Če bi se njegova raba razmahnila še za proizvodnjo energije, bi zmanjkalo kmetijskih površin za pridelavo hrane. Zato smo se odločili izključno za biodizel iz rabljenega rastlinskega olja, ki je sicer okoljski problem in ga je nekako treba zbirati in koristno uporabiti. Za vozila pa to olje ni primerno. Na agenciji in na direktoratu za energetiko so se s tako rešitvijo strinjali in uredba je bila kmalu dopolnjena z energijo iz tekoče biomase. To je trajalo tri mesece. Sledilo je pridobivanje zemljišča, iskanje tehničnih rešitev in pridobivanje upravnih soglasij in dovoljenj.
Vaša elektrarna bo na uro porabila 240 litrov biodizla. Letno ga boste potrebovali 1.600 ton. Pri nas ni pomembnejšega proizvajalca biodizla, ki bi vas lahko zanesljivo dolgoročno oskrboval. Kako boste reševali to težavo?
Pri nas ponudba biodizla res še ni razvita, še posebno tistega iz odpadnega rastlinskega olja. Po nekaterih ocenah v Sloveniji sicer letno nastane okrog 3.500 ton takega odpadnega olja, od tega ga blizu 1.500 ton zberemo, vendar ga ne predelamo pri nas, ampak ga izvozimo, največ v sosednjo Avstrijo. Od tam bomo vsaj naslednjih pet let uvažali kakovosten biodizel, saj smo petletno pogodbo o dobavi sklenili z nekim dunajskim podjetjem. Tehnologija proizvodnje biodizla je v Avstriji že tako razvita, da njihovo gorivo povzroča bistveno manj emisij ogljikovega dioksida in njegova uporaba nikakor ni moteča za okolje. Seveda pa smo se pripravljeni pogovarjati tudi z domačimi dobavitelji, če se bodo pojavili.
Kako ste tehnično izvedli projekt?
Najprej smo se pozanimali pri edinem evropskem ponudniku biodizelskih elektrarn na ključ v Nemčiji. Vendar smo po daljšem primerjanju cen ugotovili, da bi nas taka rešitev stala trikrat več, kot če se zadeve lotimo sami. Tako smo sami poiskali proizvajalce in dobavitelje posameznih sklopov. Med načrtovanjem smo našli nekaj inovativnih rešitev zajemanja toplote različnih sklopov dizelskega motorja, pri vsem skupaj pa smo uporabili kar 80 odstotkov domačih, slovenskih izdelkov in storitev in le petino uvoženih. Naša elektrarna je projektirana tako, da bo poleg 950 kilovatov električne imela še toliko toplotne moči. Torej bo po naših predvidevanjih poleg 7,125 gigavatnih ur elektrike letno proizvedla tudi toliko gigavatnih ur toplote. Za začetek bomo to toploto prodajali partnerju, ki bo najel naše zemljišče ob elektrarni in na njem postavil rastlinjake. Ker imamo zdajdovolj znanja in izkušenj ter zbrane proizvajalce opreme, smo začeli sami ponujati tovrstne elektrarne na ključ in tako postali drugi ponudnik v Evropi.
Po sili razmer smo se torej začeli ukvarjati še z dejavnostjo, ki je sprva nismo načrtovali, in zanimanje zanjo je precejšnje.
In kako ste zagotovili potrebna sredstva?
Začeli smo z lastnim denarjem. Potem smo dvakrat dokapitalizirali družbo. V prvem primeru je partner kot kapitalski vložek vložil zemljišče v Benediktu za postavitev elektrarne, v drugem primeru pa je partner vložil denar. Tako smo z lastnimi sredstvi financirali polovico naložbe in se šele potem na banke šli dogovarjat za posojila. Druga polovica naložbe je tako sestavljena iz bančnih posojil. Vsa naložba se bo poplačala v desetih letih, družbeniki, torej tudi zadružniki zadruge Panonica, pa bodo že od začetka imeli letne donose, višje od bančnih obresti.
Imate še kakšne načrte?
daj moramo prvo elektrarno najprej spraviti do rednega obratovanja, v prihodnje pa razmišljamo morda še o kakšni biodizelski elektarrni ali razširitvi o pa o bioplinarni in ne nazadnje tudi o sončni elektrarni.
