CER Partnerstvo premierno podelilo priznanja Trajnostni lider 2024
| Avtor: Jošt Žagar |
Na 3. Konferenci trajnostnega menedžmenta decembra v Ljubljani je CER Partnerstvo premierno podelilo priznanja Trajnostnim liderjem. Kot je pojasnila izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar, je trajnostnost še vedno občutljiva tematika, kar želijo spremeniti s pozitivnim dialogom, kamor sodijo tudi takšna priznanja. V kategoriji velikih podjetij je zmagala Irena Fortuna, vizionarka trajnostnih infrastrukturnih rešitev iz DRI upravljanje investicij, ki v pogovoru za ESG kot ključni dosežek izpostavlja trajnostne inovacije na področju asfalta. Opozarja pa, da prepočasen zakonodajni okvir ovira hitrejše uvajanje trajnostnih rešitev. V kategoriji malih in srednjih podjetij je zmagal Marko Lukić, pionir trajnostne gradnje in direktor podjetja Lumar IG d.o.o.
»V CER verjamemo, da ima trajnostnost ime in to ime nosijo ljudje z vizijo, odločnostjo in pogumom, da spreminjajo svet okoli sebe. S priznanjem Trajnostni lider podpiramo posameznike, ki spreminjajo status quo in s svojimi idejami in dejanji ustvarjajo nova gibanja v slovenskem gospodarskem ekosistemu,« uvedbo priznanja pojasnjuje Struna Bregar. Pojasnjuje, da so poudarek na konferenci namenili inovacijam, saj so te ključne za premostitev inovacijske vrzeli, ki jo izpostavlja Poročilo o konkurenčnosti EU.
Osrednji govorec na konferenci je bil znanstvenik, raziskovalec in avtor, Jacob Beautemps, ki je izpostavil tri ključne elemente, brez katerih inovacije niso mogoče. To so vzdržljivost, sodelovanje in domišljija. Predstavil je številne primere, kako trajnostne inovacije uspešno predstaviti nepoznavalcem na jasen in razumljiv način.
Številni predstavniki, tako velikih kot manjših podjetij, so po besedah Ane Struna Bregar z deljenjem dobrih praks in ovir osvetlili konkretne korake za dosego trajnostnih ciljev ter navdihnili druge k uvajanju inovativnih rešitev in prilagoditev v svojih procesih. »Razprave so se dotaknile tudi zakonodaje in trajnostnega poročanja, ki ga ne gre dojemati zgolj kot izpolnjevanje ESG zahtev, temveč kot celovit pristop, ki krepi dolgoročno obstojnost organizacij,« izpostavlja še nekatere izmed perečih tem.
Trajnostnost je še vedno občutljiva tema
Zanimanje za priznanje Trajnostni lider Struna Bregar opisuje kot spodbudno, saj so prejeli številne kakovostne prijave. »Opazili smo, da je veliko posameznikov in organizacij oklevalo s prijavo, predvsem zaradi negotovosti glede širšega družbenega razumevanja trajnostnosti ali ocene, da še niso zreli za tovrstno priznanje,« opozarja in pojasnjuje, da je trajnostna tematika še vedno občutljiva, kar želijo v CER spremeniti s pozitivnim dialogom in tovrstnimi priznanji. »Prepričani smo, da morajo ljudje deliti svoje trajnostne dosežke, saj ti služijo kot navdih in katalizator za napredek celotne družbe,« sklene.
Trajnostne inovacije na področju asfalta
Irena Fortuna, vizionarka trajnostnih infrastrukturnih rešitev iz DRI upravljanje investicij, d.o.o., je osvojila naziv v kategoriji velikih podjetij. Na uvodno vprašanje, kako v svoji vlogi kot trajnostna liderka vidi uravnoteževanje segmentov okolja, družbe in upravljanja, odgovarja, da se ti vidiki med seboj dopolnjujejo: »Ključ do uspešnega ravnotežja je celostni pristop, ki upošteva dolgoročne koristi. Pri svojih projektih skrbim, da okoljske rešitve ne ogrozijo družbenih koristi, hkrati pa je pomembno, da upravljanje temelji na transparentnosti in vključevanju vseh deležnikov.«
Kot ključni trajnostni dosežek preteklega leta izpostavlja spremembo standarda SIST 1038, ki omogoča vključevanje recikliranega asfalta v nove asfaltne plasti. To po njenih besedah predstavlja velik korak naprej v krožnem gospodarstvu, saj spodbuja ponovno uporabo materialov, zmanjšuje ogljični odtis in količino odpadkov v gradbeništvu.
»Poleg tega smo se osredotočili na razvoj manj hrupnih asfaltov, ki pomenijo dobrobit za ljudi in živali ter izboljšujejo kakovost bivalnega okolja. Ledino orjemo še pri uvajanju toplih asfaltnih mešanic namesto vročih, pri katerih je poraba energije med proizvodnjo bistveno manjša,« nadaljuje in poudarja, da so se njihova prizadevanja osredotočila tudi na vzpostavljanje bolj trajnostnih procesov pri infrastrukturnih projektih. Vse to pa vključuje sodelovanje z različnimi deležniki, izboljšanje standardizacije ter uvajanje digitalizacije v gradbeni panogi.
Prepočasen gradbeni zakonodajni okvir ovira hitrejše uvajanje trajnostnih rešitev
Ključni izzivi bodo tudi v tem letu povezani z nadaljnjim razvojem krožnega gospodarstva in zmanjšanjem ogljičnega odtisa gradbene panoge. »Velik izziv predstavlja zakonodajni okvir, ki je pogosto počasen in zapleten, kar ovira hitrejše uvajanje trajnostnih rešitev,« opozarja Fortuna in dodaja, da bi si v prihodnosti želeli poenostavitve postopkov in prilagoditev zakonodaje za učinkovitejšo uporabo recikliranih materialov.
Napoveduje, da bodo okrepili prizadevanja za prehod na ogljično nevtralnost in digitalizacijo v gradbenih procesih: »Izjemnega pomena za prihodnost je tudi izboljšanje odpornosti infrastrukture na podnebne spremembe, saj so ekstremni vremenski dogodki vedno pogostejši.«
S standardi ESRS do boljše primerljivosti
Družba DRI je v državni lasti in kot taka je že v preteklosti sledila trajnostnim ciljem, k čemur jih spodbuja in zavezuje upravljalec Slovenski državni holding. Javno ali zasebno lastništvo pa ne igra vloge pri novi evropski direktivi o trajnostnem poročanju CSRD, ki je bila v Sloveniji implementirana s spremembami Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o revidiranju in ki širi krog zavezancev za trajnostno poročanje glede na velikost in obseg poslovanja podjetja. Direktiva je uvedla enotne standarde za trajnostno poročanje ESRS, ki bodo omogočili boljšo primerljivost med podjetji v sorodnih sektorjih, obenem pa olajšali spremljanje doseganja trajnostnih ciljev. »Že v letošnjem letu bo trajnostno poročilo obvezno sestavni del letnega poslovnega poročila podjetja in tudi predmet pregleda pooblaščenega revizorja,« pojasnjuje Fortuna.
Naslednja ključna zakonodajna sprememba, ki bo pomembno vplivala na delo DRI, je po besedah sogovornice prilagoditev zakonodaje za lažjo uporabo recikliranih materialov v gradbeništvu. Prav tako pričakujejo spremembe, povezane z uvajanjem standardov za zmanjšanje ogljičnega odtisa ter večji poudarek na krožnem gospodarstvu.
»Zelo pomembna bo tudi digitalizacija v gradbeni panogi, ki bo zahtevala dodatne prilagoditve zakonodajnega okvira za hitrejše in učinkovitejše uvajanje teh procesov. S poenostavitvijo postopkov in izboljšanjem usklajenosti zakonodaje bomo lahko dosegli boljše rezultate pri implementaciji trajnostnih rešitev,« še izpostavlja glede trendov.
V DRI trajnostne vidike v poslovno strategijo vključujejo celostno
Vključevanje trajnostnih vidikov v poslovno strategijo družbe DRI temelji na celostnem pristopu k okoljski odgovornosti, družbeni dobrobiti in transparentnem upravljanju, v nadaljevanju pojasnjuje Fortuna: »Skrb za okolje je osrednjega pomena, zato si prizadevamo za zmanjšanje ogljičnega odtisa, učinkovito rabo virov in razvoj trajnostnih rešitev, ki vključujejo inovacije, kot so recikliranje materialov in uporaba naprednih trajnostnih tehnologij.«
Na družbeni ravni pa poudarjajo pomembnost vključevanja vseh deležnikov, saj verjamejo, da je doseganje trajnostnih ciljev mogoče le s povezovanjem in skupnimi prizadevanji. Pri tem kot ključne opiše zaposlene DRI, saj s svojim znanjem, izkušnjami in ustvarjalnostjo omogočajo izvajanje trajnostnih projektov in uvajanje inovativnih pristopov.
Pogovor Fortuna sklene z mislijo, da trajnostnost ni le modna beseda, temveč zaveza k ustvarjanju prihodnosti, v kateri bodo mlajše generacije lahko živele v zelenem in trajnostnem okolju. »Verjamem, da lahko z osebnim zgledom in sodelovanjem premikamo meje mogočega. Moja želja je, da bi mlade spodbudili k drznosti in inovativnosti, saj prav oni predstavljajo ključno silo za prihodnje trajnostne spremembe. Skupaj lahko dosežemo, da bodo trajnostne prakse postale temeljna vrednota naše družbe,« pojasnjuje.
Do odličnih poslovnih rezultatov
V kategoriji malih in srednjih podjetij je zmagal Marko Lukić, pionir trajnostne gradnje in direktor podjetja Lumar IG d.o.o. »Naš uspeh temelji na več ključnih dejavnikih, ki so plod dolgoročnega strateškega razmišljanja, vztrajanja pri visoki kakovosti izdelkov in posebnega poudarka na trajnostnih rešitvah,« je med drugim pojasnil v intervjuju za decembrsko, 194/195. številko revije ESG. Razumevanje trajnosti in zavezanost h krožnemu gospodarstvu je del njihovega poslovnega modela.
To pa prinaša tudi odlične poslovne rezultate, kar med drugim odraža nadpovprečna dodana vrednost glede na slovensko gospodarstvo, ki še izraziteje odstopa v primerjavi s panogo podjetja. Vabljeni k branju celotnega intervjuja z Lukićem na spletu.
