Vsi akterji v hladni verigi še niso dovolj ubrani – EOL 101/102

Standardi in kakovost

Kot pravi Sabina Salobir, koordinator v logistiki pri podjetju Frigotransport Pišek & HSF d.o.o., je zagotavljanje ustrezne kakovosti v celotni logistični verigi izrednega pomena, saj gre za zdravje ljudi. Skrb za ustrezno kakovost se začne že pri proizvajalcu in poteka vse do končnega cilja, to je do potrošnika. »Na področju hladne logistike veljajo stroga merila, ki jih striktno kontrolirajo inšpekcijske službe. To področje ureja evropska zakonodaja, a tudi domači predpisi in zakonska določila. Najbolje to področje ureja logistični standard IFS, ki obsega skupen cilj trgovine, industrije za ustvarjanje preglednosti in ne nazadnje tudi zaupanja vseh vključenih v logistični verigi. Sestavni del tega standarda je standard HACCAP (Hazard Analysis and Critical Control Point).« Načela in standardi veljajo za prevoz vseh hladnih in zamrznjenih izdelkov, vendar so živila, ki niso embalirana, kot je npr. sveže meso, in bolj občutljiva živila, kot so npr. sladoled in banane, obravnavana še bolj striktno. »Pri teh prevozih se mora v celotnem transportu vzdrževati zahtevana in določena temperatura. V prevozniškem žargonu pravimo temu prevozi na »NON-STOP«, kar pomeni, da hladilni agregat nenehno vpihava predpisano temperaturo brez stopinje odstopanja,« pojasnjuje Sabina Salobir.

Srečko Frangež, direktor podjetja Transport Frangež d.o.o., poudarja, da je pred vsakim nalaganjem blaga najprej potrebno poskrbeti za čistočo v nakladalnem prostoru oziroma v hladilni komori. Dodaja, da je »pred nalaganjem potrebno, še posebej v primeru, če se nalaga hitro pokvarljivo blago, hladilno komoro najprej ohladiti oziroma jo pripraviti na zahtevano temperaturo.« Pri tem je potrebno blago naložiti, tako da omogoči pravilno cirkulacijo zraka v hladilni komori. Tako je v vseh delih hladilne komore enaka temperatura. Temperatura v hladilni komori mora biti ves čas prevoza v območju, ki jo predpiše naročnik prevoza. Na razlagalnem mestu je potrebno poskrbeti tudi za to, da je blago čim manj izpostavljeno vplivom zunanjega okolja. Kot pravi, je pomembna je tudi terminska točnost prevoza, saj so hladni prevozi praviloma zmeraj vezani na vnaprej določen termin, ko se blago naklada in razklada. Med najzahtevnejšimi prevozi hlajenih izdelkov so hitro pokvarljivi proizvodi, kot so sendviči, sveže mleko, solata, med zamrznjenimi pa sladoled.

Nadzor in sledenje prevoza

V celotni hladni verigi je za vzdrževanje ustrezne temperature potreben celovit nadzor, še posebej na najbolj kritičnih točkah v verigi. Sabina Salobir razlaga, da sledenje prevoznika oziroma odgovornost prevoznika poteka od trenutka, ko blago preide čez rob tovornega vozila in vse do predaje blaga prejemniku. Pri Frigotransport Pišek & HSF tovorno vozilo in voznika spremljajo 24 ur dnevno preko GPS sledilne naprave. Če je potrebna komunikacija z voznikom, poteka tudi preko mobitela. »Med transportom si seveda povezan tudi z naročnikom transportne storitve, ki mora pred pričetkom prevoza dati navodila, kako rokovati z blagom, kakšne so njegove specifike in kakšen je temperaturni režim, na katerem se mora blago prevažati.«

Transportna vozila za prevoz hladnega blaga pri Transportih Frangež, to so polprikolice hladilniki, so opremljeni s sistemom daljinskega nadzora. Po mnenju Srečka Frangeža, lahko na ta način v vsakem trenutku vidijo, kje se določeno vozilo nahaja, kakšna je trenutna temperatura hladilne komore, če so vrata komore odprta ali zaprta, kakšna je teža blaga in podobno. »V kolikor pride do odstopanj v temperaturi ali kdo odpira vrata, dobimo alarm na računalnike in mobilne telefone,« pojasni Srečko Frangež. Vse njihove polprikolice hladilniki imajo vgrajene zapisovalce temperature. Ko voznik razloži blago, iz zapisovalca temperature natisne listič, na katerem so podatki o gibanju temperature v hladilni komori v času prevoza. Listič kot dokazno gradivo prejme prejemnik oziroma naročnik blaga, kopijo pa shranijo na sedežu podjetja skupaj z ostalimi dokumenti prevoza blaga.

Kritične točke prevoza

Še posebej pozoren pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je potrebno biti pri kritičnih kontrolnih točkah. Vse kontrolne točke so sicer striktno definirane v standardih. Po besedah Sabine Salobir gre med drugim tudi za higieno vozila, voznika in zdravstveno stanje zaposlenih, da ne pride do kontaminacije blaga, ki se prevaža. Srečko Frangež dodaja, da so najbolj kritične točke v hladni logistični verigi nalaganje in razlaganje ter prevoz, v kolikor pride do velikih nihanj temperature v hladilni komori kot posledica okvare hladilnega sistema nepravilna nastavitev temperature ali daljše odpiranje vrat in dodaja: »Nekatere stranke že v času prevoza želijo vedeti določene podatke, kar smo jim tudi dolžni podati.«

Bistveno pri prevozu hladnega in zamrznjenega blaga je zagotavljanje ustrezne temperature v celotni logistični verigi. Kot ugotavlja Sabina Salobir, igra pri tem pomembno vlogo voznik vozila, zato za voznike redno izvajajo izobraževanja, ki potekajo po skrbno pripravljenem poslovniku notranjega nadzora nad distribucijo živil, ki ga ima podjetje. Voznika se nauči tudi rokovati s hladilnim agregatom, ki uravnava temperaturo v hladilni komori in s termometrom, ki ga uporablja za preverjanje višine temperature prevzetega blaga. Temperatura v hladilni komori se preverja med celotnim transportom do končnega prejemnika. Višina temperature se navadno preverja fizično, kar pomeni, da voznik pri vsakem postanku fizično preveri temperaturo. Novejši GPS sistemi že omogočajo povezavo med hladilno komoro, voznikovo kabino in računalniškim sistemom v disponentski pisarni. V tem primeru je temperaturo možno odčitati v vsakem trenutku. Sabina Salobir dodaja, da je za dobro sledljivost izdelka med transportom, potrebno zagotoviti preverjanje stanja temperature za več let nazaj. Velikokrat tudi naročnik oziroma prevzemnik blaga že ob samem prevzemu preveri stanje temperature v času transporta. V tem primeru se naredi digitalni izpis, kjer je razvidno stanje temperature od prevzema do predaje blaga. V podjetju Frigotransport Pišek & HSF temperaturo beležijo v kratkih časovnih intervalih z dvema senzorjema, ki sta pričvrščena na sprednji in zadnji strani komore.

Okvare so redka izjema

Čeprav do okvar hladilnega sistema naj ne bi prihajalo, se lahko v redkih primerih zgodi tudi to. Da so to res izjeme, je potrebno hladilne sisteme redno vzdrževati in kontrolirati, poudari Sabina Salobir. Tudi pri Transportih Frangež hladilne sisteme redno servisirajo in določene bolj izpostavljene dele menjajo tudi preventivno, zato do okvar skorajda ne prihaja. Če pride do okvar, imajo transportna podjetja kontakt s servisno mrežo hladilnih sistemov, kjer so pooblaščeni za popravilo in zagotavljajo 24 urni servis. Če je popravilo zahtevnejše in potrebuje več časa, se blago v dogovoru z naročnikom prevoza preloži tudi na drugo prikolico.

Energetska učinkovitost hladilnih sistemov

Hladilne naprave so velik porabnik energije, zato je nujna večja energetska učinkovitost. Sabina Salobir izpostavlja, da na problematiko velike porabe energije hladilnih naprav opozarja eden vodilnih ponudnikov hladilnih sistemov in naprav v Sloveniji Frimag, ki pa tako kot celotna svetovna proizvodnja stremi k zmanjševanju stroškov na tem področju. Vendar Salobirjeva bolj kot energetsko učinkovitost poudarja zmanjševanje škodljivih »F« plinov: »Priznati je potrebno, da je bolj kot poraba energije pomembna okoljevarstvena ozaveščenost. Ravno na tem področju so vse hladilne naprave zelo škodljive samemu okolju, ker imajo nanj mnogo večji vpliv kot CO2. Prav zaradi tega se ves razvoj hladilnih naprav usmerja v zmanjševanje tako imenovanih »F« plinov v hladilnih napravah, ob podmeni, da naprava še vedno zadošča potrebam. V večini sistemov se je v zadnjih 15 letih količina »F« plinov prepolovila, kar je zelo spodbudno. Razvoj pa še vedno stremi k njihovemu zmanjševanju. Seveda se z novejšo tehnologijo zmanjša tudi poraba, saj so sistemi bolj učinkoviti. Pri tem pa se proizvajalci striktno držijo pravil in predpisov EU-ja.«

Pri Transportih Frangež za energetsko učinkovitost med drugim skrbijo tako, da so njihove polprikolice hladilniki opremljene z modernimi hladilnimi napravami, ki jih med vožnjo poganja dizel motor. Ko prikolica stoji, se sistem preklopi na elektriko. Kot pravi Srečko Frangež, razvoj hladilnih naprav zahteva večjo energetsko učinkovitost in večjo zanesljivost s kar najmanjšimi stroški za vzdrževanje.

Vse več povpraševanja

Tako Sabina Salobir kot Srečko Frangež pravita, da povpraševanje po hladni logistiki narašča, narašča pa tudi število ponudnikov, zato je konkurenca, še posebej iz vzhodnega dela Evrope, vse večja. Povpraševanje po hladni logistiki narašča predvsem zaradi vse večjega povpraševanja po prevozu na temperaturo občutljivega blaga, vse manjše samooskrbe in zaradi vse lažje in povečane obvladljivosti razdalj med državami v svetovnem merilu. Poslovna izkušnja je, da včasih najboljša cena transportne storitve ne pomeni tudi najboljše kakovosti in varnosti, ki mora biti pri hladni verigi vsekakor na prvem mestu.

Hladna logistika v pristanišču

Veliko blaga, ki je občutljivega na temperaturo, se dnevno prevaža tudi v Luki Koper, kjer za skladiščenje lahkopokvarljivega blaga, kot so sadje, zelenjava, rože, meso, ribe in podobno, uporabljajo 25.800 m² kondicioniranih skladišč, 2.000 m² hladilnic za globoko zmrzovanje ter 340 električnih priključkov za hladilne kontejnerje. V kondicioniranih skladiščih lahko vzdržujejo temperaturo od 0 do +20 °C ter regulirajo vlago, v hladilnicah pa je najnižja temperatura -18 °C. Navodila za hranjenje blaga (temperatura, vlaga, prezračevanje) jim posreduje lastnik blaga oziroma njegov pooblaščenec. Hladilne kontejnerje na priključnih mestih v Luki Koper pregledujejo dvakrat dnevno in na osnovi parametrov ugotavljajo morebitne napake na hladilnih sistemih. V vseh hladilnicah in kondicioniranih skladiščih imajo za nadzor in regulacijo temperature, vlage in cirkulacije zraka vzpostavljen nadzorni sistem SCADA, ki s pomočjo grafičnih prikazovalnikov, svetlobnih in zvočnih elementov omogoča jasen in pregleden nadzor nad delovanjem delovnih procesov. V primeru napake v delovanju hladilniškega sistema imajo razdelan alarmni sistem, ki onemogoča, da bi se blago pokvarilo.

Zagotavljanje sledljivosti pošiljk živil je ena izmed osnovnih oziroma temeljnih zahtev HACCP sistema. Tega so v Luki Koper v letu 2007, kot eno izmed prvih podjetij v branži, nadgradili s certifikatom skladnosti z zahtevami standarda ISO 22000:2005 »Sistemi vodenja varnosti živil – Zahteve za vsako organizacijo v prehranski verigi«. Kot pravijo, ustrezno obvladovan HACCP sistem v hladni verigi v praksi pomeni bistveno večji izziv zaradi dodatnih bioloških tveganj. Poleg običajne blagovne evidence za posamezne pošiljke blaga in ostalih zakonodajnih zahtev HACCP sistema morajo namreč zagotavljati ustrezen temperaturni režim in s tem zagotoviti svoj delež v neprekinjeni hladni verigi. »V koprskem pristanišču razpolagamo z ustrezno dokumentacijo in programsko opremo, s katero zagotavljamo popolno sledljivost pošiljke lahkopokvarljivega blaga. Morebitne neskladne pošiljke obvladujemo skladno s študijo HACCP in z drugimi internimi organizacijskimi predpisi, dodatnimi navodili naročnika in pristojnih inšpekcijskih organov, kot so Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Carinska izpostava Luka Koper ter razne kontrolne hiše,« so povedali v Luki Koper.

Ker so kondicionirana skladišča in hladilnice velik porabnik električne energije, so v Luki Koper v letu 2014 z Institutom Jožef Stefan izvedli energetski pregled terminala za lahkopokvarljivo blago. Na osnovi ugotovitev so vzpostavili Energetsko nadzorni informacijski sistem z vgradnjo merilne opreme in nadgradnjo programske opreme, od katerega pričakujejo velike prihranke.

Hladna logistika v podjetjih

Ksenija Jankovič Banovšek, direktorica v podjetju Eta živilska industrija, d.d.: »Eta Kamnik zagotavlja pogoje skladiščenja in transporta živil v skladu s sistemom HACCP. Za zamrznjena živila tako velja, da mora biti čez celotno verigo (skladiščenje, transport, prodaja v trgovinah) temperatura naše zelenjave in sadja -18 °C. Dovoljeno je odstopanje za kratek čas in sicer na največ -15 °C.

Največji izziv, na katerega smo nenehno pozorni, je kronologija dogajanja med transportom ohlajenih in zamrznjenih živil, zato pri vsaki dostavi zamrznjene surovine zahtevamo izpis t.i. termokinga – temperaturni zapis na celotni transportni poti, kar je tudi zahteva mednarodnega standarda IFS. Zato je pri izbiri logističnega ponudnika obvezen pogoj za prevoznika upoštevanje načel IFS in dobrih poslovnih praks, imamo pa načeloma dolgoletne izvajalce z izkušnjami. Ker vozijo v brendiranih vozilih, so bolj ali manj dolgoročni. Pri nabavi surovine se odločamo tako, da vozimo optimalno napolnjena vozila.

Problemi za ohranjanje kakovosti živil pa se sicer lahko pojavijo tudi na prodajnih mestih – neprimerne hladilne omare, hladilne omare v trgovinah vseskozi odpirajo potrošniki, kjer pride do vdora toplega zraka, temperatura niha, živilo se delno odtaja in zopet zamrzne idr. Vse to lahko vpliva na kakovost, na izdelku se dela led, lahko prihaja do spremembe barve idr.«

Tanja Gorec, vodja dejavnosti zamrznjene hrane, in Silvo Grilj, vodja področja logistike v podjetju Žito, d. d.: »Vsi naši zamrznjeni izdelki so pakirani v osnovno in transportno embalažo. Predvsem transportna embalaža deluje kot izolator, da se izdelki med logističnim poslovanjem ne odtajajo tako hitro. Vse naše izdelke med proizvodnjo hitro zamrznemo pri temperaturah -35 do -40 °C. Zamrzujemo izdelke brez embalaže, v primarno embalažo jih pakiramo že zamrznjene. Izdelke v transportnih kartonih skladiščimo v zamrzovalnicah pri -18 do -25 °C, od tam pa jih z neprekinjeno hladno verigo dostavimo do naših kupcev (večja distribucijska skladišča trgovcev, neposredno do trgovin ali pa do končnih kupcev). Med celotnim procesom se držimo zahtev HACCP in Pravilnika o varnosti hitro zamrznjenih živil, izpolnjujemo pa tudi vse zahteve ISO standarda in imamo IFS certifikat.

Pri izbiri logističnega ponudnika izhajamo iz zahtev HACCP in IFS standarda, kar pomeni ustreznost vozil za transport tako hlajenih kot zamrznjenih izdelkov. Za vzdrževanje in nadzor hladilnih sistemov pa imamo zunanjega izvajalca, ki je specialist na svojem področju. Težave, s katerimi se srečujemo pri ohranjanju ustrezne kakovosti hladnih oziroma zamrznjenih živil, so še vedno nezadostno zavedanje vseh členov v pomenu hladne verige. Vedeti moramo, da se lahko taki izdelki zelo hitro odtajajo, če so krajši čas izpostavljeni sobni temperaturi oziroma temperaturi, ki je višja od predpisane temperature distribucije, to je -18 °C.«