Vse več dobrih praks, a za OVE še precej ovir – EOL št. 166

1. Na območju občin zgornjega Podravja imajo vse občine sprejete lokalne energetske koncepte. Kar nekaj izmed njih ima že sprejete tudi energetsko podnebne koncepte, ki poleg aktivnosti na področju trajnostne energije opredeljujejo tudi ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Nekatere pa te načrte ravnokar pripravljajo in jih bodo sprejele predvidoma v 2022. Vsi ukrepi so usklajeni s cilji NEPN. Dejstvo pa je, da zaradi centraliziranosti države občine brez sistemskih rešitev na državnem nivoju ne morejo veliko narediti za obnovljive vire na področju električne energije. So pa občine zelo ambiciozne na področju ogrevanja, saj se vse usmerjajo v opuščanje kurilnega olja in v nameščanje kvalitetnih kurilnih naprav. Zemeljski plin kot najbolj čisto gorivo še vedno ostaja, saj menimo, da bo v prihodnjih letih to omrežje služilo za prenose bioplina in vodika. Kot primer dobre prakse bi izpostavila Mestno občino Maribor, ki je v decembru 2021 sprejela ambiciozen lokalni energetsko podnebni koncept in ga je pričela že aktivno izvajati. Pripravlja že navodila, da morajo vsi načrtovalci novogradenj in obnov preverjati možnost postavitev sončnih elektrarn oziroma zagotavljati pogoje za to.

2. Glede na lokacije lokalnih skupnosti so možnosti za OVE dokaj velike. Na področju OVE za električno energijo so ovira tehnične zmogljivosti in sposobnosti elektroenergetskega sistema. Na ogrevanju so prioriteta lesna biomasa in geotermalna energija. Na počasno rast v občinah odločilno vpliva pridobivanje oziroma pomanjkanje finančnih sredstev, saj je bila v zadnjih letih višina sofinanciranja celovitih obnov samo 40 oziroma 49 %. Nova zakonodaja nudi nekaj več možnosti, vendar je potrebno doreči še izvedbene dokumente, da lahko pričnemo s konkretnimi projekti na področju množičnega financiranja ali energetskih skupnosti. Soočamo se tudi s pomanjkanjem strokovnega kadra v občinah, kajti nove organiziranosti trga zahtevajo poleg tehničnega znanja tudi komunikacijske veščine. Potrebno je veliko pogovarjanja in dogovarjanja z deležniki, ki bi sodelovali in postali aktivni udeleženci energetskega trga. Občine so v preteklih letih že izvajale projekte in prihranile nekaj energije. Za naprej to pomeni, da bomo morali izvajati ukrepe, ki bodo prinašali manj finančnih prihrankov, kar pa zahteva veliko bolj sistemsko ukrepanje in zagotavljanje denarja.

3. Iz podatkov semaforja je moč razbrati, da so gospodinjstva najpogosteje vlagala v investicije URE in OVE v letih 2012, 2013 in 2016. V sektorju javnih stavb se iz leta v leto povečujejo prihranki energije z energetsko prenovo stavb, s tem pa se zmanjšujejo emisije CO₂. Povečuje se delež ločeno zbranih frakcij odpadkov, enako proizvodnja električne energije iz OVE predvsem na račun večanja števila sončnih elektrarn.

Občine si prizadevajo za zmanjšanje TGP na vseh področjih, najbolj intenzivno v javnih in drugih stavbah (izolacije, novo stavbno pohištvo in ogrevalni sistemi, prezračevanje). Širijo se tudi območja namenjena pešcem, posodablja in širi se kolesarska infrastruktura, uvaja nove storitve v sistem javnega prevoza, vzpostavlja območja zelenih površin, … Pozornost se namenja področjem uvajanja naprednih tehnologij, optimizaciji energetskih sistemov, oblikovanju energetskih skupnosti, povezovanju omrežij in integraciji OVE, primerni ozaveščenosti, usposobljenosti in sodelovanju. Določitev oziroma preračun emisij TGP se izvaja preko podatkov o rabi energije v različnih sektorjih. Energetske izkaznice so pomemben dokument pri nakupu ali najemu stavbe, saj nas opozarjajo na prihodnje stroške z energijo in jih ljudje preučujejo pred odločitvijo. V javnem sektorju pa niso zaživele, saj so statične in ne prikazujejo realnega stanja. Verjamemo, da se bo z novo zakonodajo, kjer bodo stavbe imele tako imenovan potni list oziroma kartoteko z opisom stanja in preteklimi vlaganji, tudi zanimanje za te dokumente povečalo.

1. V regiji Dolenjska Posavje Bela krajina se občine zavedajo, da zaveze ne morejo ostati samo na papirju, ampak bo potrebno prispevati svoj delež k doseganju pravno zavezujočih podnebnih ciljev. K temu prispevamo tudi v agenciji, kjer si prizadevamo za pospeševanje in izboljševanja energetske učinkovitosti ter za uvajanje uporabe obnovljivih virov v domačem oziroma v širšem posavskem, dolenjskem in belokranjskem območju. V agenciji za energetiko izvajamo tudi energetsko knjigovodstvo za javne objekte v občinah v naši regiji, sodelujemo pri ukrepih občinskih energetskih zasnov, sodelujemo pri pripravi odlokov na področju učinkovite rabe energije, izvajamo energetske preglede stavb, izdelujemo energetske izkaznice ipd.

Lokalni energetski koncept, LEK, je obvezen dokument strateškega pomena, s katerim občine opredeljujejo načrt razvoja energetike v svojem okolju. Primarni cilji LEK-a so znižanje rabe energije, povečanje OVE in zniževanje izpusta toplogrednih plinov. Poleg tega je Mestna občina Krško podpisnik Konvencije županov, ki predstavlja evropsko gibanje, v katerem sodelujejo regionalne in lokalne oblasti. Te so se prostovoljno zavezale k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) na svojih območjih. Podpisniki podpirajo skupne cilje za leto 2050, in sicer:

• pospeševanje razogljičenja svojih ozemelj,

• krepitev sposobnosti prilagajanja na neizogibne vplive podnebnih sprememb in

• ukrepe, s katerimi omogočajo svojim državljanom do varne, trajnostne in cenovno dostopne energije.

Mestna občina Krško je leta 2012 pristopila h Konvenciji županov in že v naslednjem letu izdelala dokument Akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP – Sustainable Energy Action Plan). Temu je leta 2021 sledil še Akcijski načrt za klimo in trajnostno energijo (SECAP – Sustainable Energy and Environment Action Plan).

Primer dobre prakse: vgradnja centralno nadzornega sistema, CNS-ja, v večje javne ustanove v občini Krško (OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Adama Bohoriča Brestanica, OŠ Jurija Dalmatina Krško, Poklicna gasilska enota Krško, Knjižnica Krško, POŠ Veliki Podlog in Vrtec Veliki Podlog). CNS omogoča učinkovito upravljanje, regulacijo in inteligentno krmiljenje zgradbe iz centralnega računalnika ali druge pametne naprave, npr. pametni telefon ali tablica.

2. Potencial Mestne občine Krško za povečanje deleža OVE je predvsem v geotermalni energiji. Širše območje Mestne občine Krško se namreč nahaja na severnem robu Krško – Brežiškega polja. Z obsežnimi raziskavami območja Krško Brežiškega polja so geologi sestavili geotermični model Krško Brežiškega polja. Krška kotlina je ena od najbolje raziskanih območij v Sloveniji. V preteklosti so bile opravljene številne geofizikalne raziskave za namene naftnih raziskav in plin, za izkoriščanje geotermalne energije, podzemno skladiščenje plina in za oceno potresne varnosti na lokaciji NEK. Poleg geotermalne energije je velik potencial za Krško še biogorivo oz. bolj natančno bioplin. Občina ima zaradi svoje, v večini agrarne usmerjenosti dostop do bioloških materialov, iz katerih je mogoče pridobiti bioplin. Oviro pri doseganju večjega deleža OVE predstavljajo predvsem dolgotrajni birokratski postopki. V kolikor bi se postopki za pridobitev spodbud za prehod na OVE poenostavili, bi se posledično povečeval delež OVE. Poleg tega je potrebno izobraziti prebivalstvo o prednostih OVE, saj imajo ljudje o nekateri negativno mnenje (npr. bioplin). Prebivalstvo je potrebno poučiti, da koristi OVE presežejo nekatere (redke) slabosti.

3. V javnih objektih v Mestni občini Krško se redno izvajajo energetske sanacije in nizkoenergijske novogradnje (Vrtec Senovo). Vsi javni objekti prehajajo na centralno vodenje ogrevalnih sistemov, s čimer se nadzira in znižuje poraba energije. Lani smo pričeli z nameščanjem merilnikov kakovosti zraka v občini. Eden izmed kazalnikov je tudi povpraševanje s strani pravnih in fizičnih oseb po izdelavi energetskih izkaznic, ki prikazujejo realno energetsko stanje objekta. Poleg stavb na izpust toplogrednih plinov bistveno vpliva še promet. Leta 2017 je bila v Mestni občini Krško izvedena celostna prometna strategija, CPS. Gre za nov način razmišljanja oziroma načrtovanja, ki pomeni korak naprej k bolj trajnostnemu načrtovanju prometa v regiji v skladu s sodobnimi usmeritvami in priporočili smernic Ministrstva za infrastrukturo.

1. Interes občin na našem področju je trajnostno znižanje izpustov toplogrednih plinov in posledično zmanjšanje stroškov za energije. Prioritete je zmanjšanja rabe energije (energetska sanacija stavb), zagotoviti cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo ter proizvodnja električne ion toplotne energije iz obnovljivih in okolju prijaznih virov. V MO Celje so uspešno pridobili nepovratna sredstva (skupaj z ESCo partnerjem), celostno prenovo več javnih stavb – realizacija je v zaključni fazi, prihranki energije so občutni.

V MO Velenje ves čas poteka sistematična in celovita prenova stavb, prav tako potekajo aktivnosti za vključevanje vozil na vodik v javnem potniškem prometu.

2. Lokalna skupnost lahko s svojim vzorom predvsem spodbuja večje investicije v URE in OVE. Postavitev sončnih elektrarn, v prvi vrsti na objekte javne infrastrukture, je korak v to smer. Postavitev naprav za izkoriščanje OVE ovirajo predvsem civilne iniciative (po sistemu, smo za OVE, vendar ne na našem dvorišču) in dolgotrajni administrativni postopki umeščanja v prostor.

3. Rabo energije in posledično spremljanje izpustov TGP spremljamo predvsem za javne stavbe v okviru energetskega knjigovodstva, ki ga imamo vzpostavljenega v vseh javnih stavbah v MOM Celje in Velenje. Za vse javne stavbe smo v skladu z zakonom izdelali energetske izkaznice, za vse ostale stavbe pa jih izdelujemo po predhodnem naročilu. Zanimanja ni veliko, predvsem ker ni kontrole nad izdelavo in so vse izkaznice v procesu prodaje/najema »v izdelavi«, kot to omogoča pravilnik.

1. Občine so dolžne vsakih 10 let sprejeti nove Lokalne energetske koncepte. Sedaj smo v fazi sprejemanja novih LEK-ov, v katerih je potrebno upoštevati tudi cilje Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Trenutno izdelujemo LEK Idrija, Koper, Miren-Kostanjevica, Kanal ob Soči, Log-Dragomer, Logatec, Izola, Ajdovščina in Kobarid, njim pa sledijo še ostale občine glede na zapadlost njihovih LEK-ov. Pri izdelavi LEK-ov je zelo pomembno, da se aktivira usmerjevalno skupino in da se k izdelavi pritegne zainteresirano javnost ter v dokument vključi pobude od spodaj navzgor predvsem zaradi izrabe lokalnih obnovljivih virov energije skozi energetske skupnosti. Ključna je vloga občinskih uprav, da so LEK-i usklajeni z OPN-ji ter drugimi strateškimi dokumenti občin, saj morajo predvideni projekti najti tudi svoje mesto v NRP-jih in občinskih proračunih.mesto v NRP-jih in občinskih proračunih.

2. Pred 10 leti smo bili prepričani, da je cilj 25% delež obnovljivih virov energije do 2020 lahko dosegljiv za Slovenijo glede na danosti, ki jih imamo. Žal smo do konca leta 2020 dosegli le 24,1% delež OVE v bruto končni rabi energije, zaradi česar smo morali manjkajoči del v višini 465 GWh dokupiti od Češke, ki je svoje cilje presegla. Posebej bi izpostavil skorajda nemogoče umeščanje nekaterih projektov v prostor predvsem na področju izrabe vetrne energije, pa tudi hidro energije. To kaže, da bi morala biti področja energije, okolja in prostora združeni pod okrilje istega ministrstva, kakor je tudi v nekaterih evropskih državah, med njimi v Danski z 86,4% deležem OVE leta 2020.

Pri tem bi rad izpostavil nekaj projektov lokalnih skupnosti pri izrabi lokalnih obnovljivih virov energije, med njimi so daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso Bovec, Kobarid, Hrpelje. Pred leti Miren, kjer izrabljajo lokalno biomaso s konceptom t.i. krožnega gospodarstva. Med njimi posebej izstopa Loški Potok, kjer je občina skupaj z občani ustanovila Lesno zadrugo. Slednja je najprej izvedla DOLB, temu je sledila že izvedena samooskrbna skupnostna sončna elektrarna, v fazi izvedbe pa je skupnostna vetrna elektrarna.

Navedenemu sedaj sledi MO Koper, kjer krajani v Sv. Antonu skupaj s krajevno skupnostjo, podružnično šolo in Hišo kulture ustanavljajo sončno zadrugo Sv. Anton. Namen je, da se postavi skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na streho šole in zadružnega doma.

Ker novi Zakon o spodbujanju rabe energije dopušča v primeru samooskrbe do 31. decembra 2023 prehodno obdobje, do katerega so še možne neto meritve na letnem nivoju in kjer se za tako prevzeto električno energijo ne plačuje omrežnine, temu sledi še nekaj manjših projektov skupnostnih samooskrbnih sončnih elektrarn, saj so te omejena na območje iste transformatorske postaje.

V MO Koper in MO Nova Gorica pa se že razmišlja o tem, kako oblikovati širše energetske skupnosti. To so skupnosti OVE, ki so pravne osebe in ki bi med seboj povezale občino, njene institucije in zavode, občane, podjetja s ciljem postavitve skupnostnih elektrarn za proizvodnjo obnovljive električne energije. Ko bo proizvodnja iz OVE večja od porabe, se bo iz viškov električne energije iz OVE proizvajal vodik in se bo na tak način skladiščilo električno energijo ter razvijalo nove tehnologije vodika. Te bodo uporabne tudi v primeru tovornega prometa, komunalnih vozil, avtobusov,.. vse pa s ciljem postati podnebno nevtralni mesti.

Prav z vključevanjem občanov v skupnosti OVE, v katerih bodo občani solastniki proizvodnih naprav električne energije iz OVE, se bo dosegla širša sprejemljivost in lažje umeščanje tovrstnih projektov v prostor.

3. Velika večina primorskih občin se je vključila v Lokalni semafor podnebnih aktivnosti. Upoštevajoč semafor so v zadnjih 10 letih v povprečju znižale izpuste TGP za cca 10 %. Torej so pred nami še veliki koraki, če hočemo do leta 2030 doseči 40% znižanje, do 2050 pa ničelne emisije TGP, kot to narekuje Podnebna pot 2050. V zadnjih letih se je celovito prenovilo veliko stavbnega fonda občin, kjer se je po prenovi doseglo 40 do 60 % znižanje rabe energije. Samo skozi tehnično pomoč ELENA smo v letih 2016–2020 generirali v 26 občinah za več kot 50 mio € projektov trajnostne energije predvsem na občinskih stavbah, s čimer smo letno prihranili 22.342 MWh energije ob tem pa letno nadomestili za 13.361 MWh fosilne energije z obnovljivimi viri energije. Tako smo letno prihranili za 8.171 tCO₂.

A javne stavbe predstavljajo le manjši del stavbnega fonda, zato bo potrebno širše medministrsko sodelovanje. Tako bi razrešili nekatere zakonodajne in administrativne ovire za pospešeno energetsko prenovo zlasti večstanovanjskih stavb. V teh stavbah se namreč zahteva 100% soglasje etažnih lastnikov za zadolževanje rezervnega sklada, brez katerega celovita energetska prenova niti ni možna. Poleg ustrezne garancijske sheme bo potrebno ob tem reševati še probleme energetske revščine. Posebej bi izpostavil še možnost ustanavljanja energetskih skupnostnih večstanovanjskih stavb, kjer bi ob sanaciji ovoja stavbe na streho postavili še skupnostno sončno elektrarno.

1. Interes občin oziroma dovzetnost za ukrepe predlagane v lokalnih energetskih konceptih je močno odvisen od zainteresiranosti kadra na občini, ki skrbi za pripravo in sprejemanja LEKa. Dovzetnost za predloge, ki bi pomagali zmanjšati rabo energije in izpuste, je na visokem nivoju. Pogosto skupaj postavimo optimistične cilje, nato pa sledi večji izziv, izvedba. V ospredju so ukrepi za področje javnih in zasebnih stavb ter prometa. Velik poudarek namenjamo tudi nalogam ozaveščanja zaposlenih na občini in samih občanov. Cilje vedno usklajujemo s cilji NEPN, v nekaterih občinah pa je interes, da jih tudi presežejo. Dobrih praks je veliko, od postavitev električnih polnilnic, vzpostavitve izposoje koles, sanacij javnih stavb, gradnje zelenih streh, itd.

2. Lokalna skupnost lahko največ naredi na področju javnih stavb, javne razsvetljave prometa. Na področju ogrevanja javnih stavb lahko lokalne skupnosti izvajajo prehod iz fosilni goriv na OVE, kot so vgradnja toplotnih črpalk, spodbujanje prehoda na sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso in namestitev sončnih elektrarn. Zavedati se moramo, da deleži porabe energije oziroma proizvodnje energije iz OVE na teh področjih predstavljajo majhen del celote. Zato morajo lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti in možnosti pomagati tudi občanom in podjetjem. Občine lahko pomagajo zlasti z izobraževanji in drugimi oblikami spodbud občanom in podjetjem. V akcijske načrte skušamo vključiti tudi ukrepe za spodbudo. Vedno večjo pozornost namenjamo razvoju energetsko samozadostnih lokalnih skupnosti in uvajanju novih rešitev, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Da bi bilo zanimanje za nove rešitve večje, je potrebno oblikovati tudi takšno zakonodajo, ki bo bolj razumljiva in enostavnejša.

3. Lokalni semafor na področju Gorenjske kaže relativno dobro sliko. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo dokumentov za izboljšanje stanja (LEKi, SECAP, TEPN Gorenjske). Po sprejetju in izdelavi Trajnostno energetsko podnebnega načrta Gorenjske je bil ustanovljen Svet TEPN, ki podaja predloge in smernice svetu županov gorenjske regij. Svet TEPN sestavlja osemnajst članov, ki so strokovnjaki na svojih področjih. V zadnjih 6 letih je bil na področju javnih stavb narejen velik korak za zmanjšanje izpustov emisij. Velika večina stavb je uvedena v sistem energetskega knjigovodstva in ima energetskega managerja, ki spremlja in poroča o rabi energije. Izvedlo se je veliko število energetskih sanacij, in sicer preko 30 stavb.