Industrijska simbioza v Sloveniji
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Danes je gospodarno ravnanje z viri ključnega pomena za podjetja, kar je med svoje prednostne naloge uvrstila tudi Evropska unija. Uveljavljajo se načela koncepta ekonomije brez odpadkov – ekonomije zaključenih snovnih tokov oz. koncept od zibke do zibke. Tako se povezuje ekonomske kot okoljske izzive in dosega optimizacijo stroškov, konkurenčno prednost ter ustvarjanje novih tržnih niš. Eden od načinov izvajanja koncepta ekonomije brez odpadkov je industrijska simbioza, ki pomeni odnos med dvema ali več podjetji, med katerimi poteka izmenjava odpadkov, stranskih produktov, odpadne vode in energije, z namenom ponovne uporabe. S tem se izboljša ekološka in ekonomska učinkovitost sodelujočih podjetij, posledično pa celotne družbe.
Ključ za delovanje industrijske simbioze je sodelovanje med gospodarskimi družbami na podlagi sinergij, ki jih ponuja njihova geografska bližina ali odvečne snovi in materiali, s katerimi podjetja razpolagajo. V industrijski simbiozi se v skupnem pristopu tudi zaradi večje konkurenčne prednosti lahko povežejo sicer tradicionalno ločene panoge, saj vključuje fizično izmenjavo materialov, energije, vode in/ali stranskih proizvodov. V klasičnem konceptu industrijske simbioze so vsi industrijski vložki, ki jih uporabijo za končne izdelke, hkrati tudi vhodni materiali z dodano vrednostjo za druge industrijske procese. Kot navajajo pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo¹, se podjetja povezujejo na področju surovin, logističnih in skladiščnih kapacitet, človeških virov, informacijske tehnologije in rabe energije. Zaradi učinkovitejše rabe virov se pri podjetjih, ki sodelujejo v industrijski simbiozi, ustvarijo prihranki, kar prispeva k boljši konkurenčnosti podjetij na eni strani in zmanjševanju pritiskov na okolje na drugi.
Koncept industrijske simbioze je v nekaterih državah, kot sta Finska in Danska, postal gospodarska razvojna usmeritev, kako pa je v Sloveniji?
Glavne ovire in priložnosti za industrijsko simbiozo
Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj se je zaključil projekt SYMBI (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/symbi/), ki je bil podprt v okviru programa Interreg Europe. Z njim so želeli opolnomočiti regionalne akterje za širjenje industrijske simbioze med malimi in srednjimi podjetji ter tako povečati dodano vrednost, zmanjšati proizvodne stroške in svoje okoljske pritiske. Kot glavne ovire so identificirali pomanjkanje sistemskega pristopa pri podpori industrijske simbioze, nepopolno delujoč trg sekundarnih surovin, pomanjkanje ustreznih finančnih spodbud in nepovezanost prostorskega načrtovanja z industrijsko simbiozo. Vodja projekta, Marjana Dermelj, meni, da bi bilo potrebno odstraniti vse te ovire, da bi podjetja sploh lahko prepoznala vse priložnosti industrijske simbioze. V praksi je velika težava nihanje količin sekundarnih surovin in dolgoletni napačni cenovni signali. Prav tako veliko podjetij nima dovolj znanja s tega področja in kapacitet za industrijsko simbiozo. Ključna pa je usposobljenost vseh ravni – od odločevalske do podpornega okolja. Manjka tudi dolgoročni sistemski pristop, s katerim bi spodbujali industrijsko simbiozo. Zelo dobra rešitev za navedene težave so eko-industrijski parki, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Antonija Božič Cerar z Gospodarske zbornice Slovenije vidi ovire za industrijsko simbiozo v nejasni zakonodaji in praksi ter v razlikah v izvajanju zakonodaje med državami EU kljub pravilom, ki jih določata skupna direktiva in sodna praska.
Mag. Tina Pezdirc Nograšek z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ugotavlja, da se podjetja premalo, pa vendarle vse bolj zavedajo koristi, ki jih krožno gospodarstvo in industrijska simbioza prinašata za gospodarstvo in okolje. Nove zahteve s strani bank in kupcev za trajnostno poročanje podjetij, ki temeljijo na EU smernicah, bo številna podjetja primoralo v iskanje bolj zelenih rešitev. Obeti za rast krožnega gospodarstva so tako dobri, potrebno pa bo veliko sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter veliko spodbud in usmeritev za podjetja. Številna podjetja so sicer že aktivna pri vzpostavljanju principov krožnega gospodarstva, saj jih želja po optimizaciji proizvodnje, zavedanje o omejenosti virov in motnje, ki so nastale v dobavnih verigah, predvsem v času pandemije in energetske krize, silijo v iskanje novih rešitev. Te pa niso nujno opredeljene kot krožne, podjetja pa izmenjave virov niti ne poimenujejo, kaj šele promovirajo kot industrijsko simbiozo, čeprav je v praksi natanko to. Dejansko torej že obstaja veliko izjemnih primerov industrijske simbioze.
Marko Vrdoljak iz podjetja Reusable Technologies, d.o.o. meni, da je trenutno največji izziv zakonodaja in togost sistema, da se ta odzove na dejstvo, da neka stvar ni odpadek in da je primerna za ponovno uporabo. Prav tako je izziv birokratska težava pri ustreznem evidentiranju surovin oziroma odpadkov. Podjetja se zato raje odločijo, da bodo določeno zadevo zavrgla, ker je to trenutno veliko bolj enostavno, kot jo ponovno uporabiti.
Mag. Tina Pezdirc Nograšek z RRA LUR je izpostavila primer dobre prakse sistemskega vzpostavljanja industrijske simbioze, saj so v okviru projekta SYMBI sodelovali s strokovnjaki, ki so zasnovali in izvedli prvi Nacionalni program industrijske simbioze (NISP) na svetu, in sicer v Združenem kraljestvu, ki še danes velja za enega najuspešnejših. Program je bil razvit za pomoč podjetjem različnih sektorjev in struktur s ciljem, da bi preusmerili znatne količine odpadkov z odlagališč, hkrati pa ustvarili koristi za podjetja, saj na ta račun zmanjšajo stroške odlaganja, obenem pa se zanje odprejo številne nove poslovne priložnosti preko deljenja sredstev, virov, logistike in strokovnega znanja.
Po mnenju dr. Urške Fric s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je glavna priložnost za industrijsko simbiozo v Sloveniji znanje, pridobljeno z izvajanjem številnih evropskih projektov na področju krožnega gospodarstva. Ključna izziva pa sta prisotna pri prenosu znanja in dobrih praks med najrazličnejšimi deležniki in pri vzpostavljanju medorganizacijskega zaupanja.
Marko Vrdoljak iz podjetja Reusable Technologies, d.o.o. meni, da bi lahko bila smiselna rešitev portal, ki bi bil podprt s strani države ali še bolje EU, znotraj katerega bi se podjetja enostavno prijavila ter objavila, kaj imajo na razpolago za druga podjetja oziroma kaj sama potrebujejo. Zadevo bi bilo možno zastaviti prek »blockchain« tehnologije, kjer bi se dalo tudi spodbuditi tovrstne dejavnosti, kot EU to že počne z emisijskimi kuponi. Tako bi bila podjetja motivirana, da bi drugim ponudila za njih odvečne, vendar za nekoga drugega, še vedno uporabne reči.
Primeri industrijske simbioze v praksi
Vsi naši sogovorniki poudarjajo, da je v praksi več primerov praks, čeprav tega podjetja ne prepoznavajo kot industrijsko simbiozo, ampak kot izmenjavo virov ali pa niti tega ne. V preteklosti je deloval program CEL.KROG, ki je bil namenjen izkoriščanju zavrženih potencialov biomase. Potekala je industrijska simbioza med papirnicami in proizvajalci gradbenih materialov, kjer se razni mulji in pepeli lahko koristno uporabijo kot dodatki k maltam, betonom in asfaltu ter s tem izboljšajo njihove mehanske karakteristike. Papirni mulji prav tako lahko izboljšajo surovino za izdelavo opečnih izdelkov in se pri končnih proizvodih lahko dosegajo boljše toplotno izolativne lastnosti. Projekt se je zaključil oktobra 2020, povezal je 26 partnerjev.² Program je vzpostavil strateška, dolgoročna partnerstva, ki se nadaljujejo v novih projektih.
Gospodarska zbornica Slovenije ponuja svojim članom preko projekta CIRCI, ki je financiran iz norveškega sklada, digitalno platformo, ki so jo izdelali Norvežani za prepoznavanje lastnosti ostankov ene industrije kot uporabne surovine v drugi industriji. Cilj projekta je priprava baze podatkov za tri izbrane industrijske panoge (kovinsko-predelovalna industrija, predelava reciklabilne plastike in elektroindustrija).³
Deluje tudi spletno orodje e-Simbioza (http://esimbioza.fis.unm.si), kjer podjetja pregledajo, katere odpadne vire kdo nudi oziroma katere išče in se tako dogovorijo za sodelovanje. Prednosti platforme so, da je prosto dostopna (brezplačna), enostavna za uporabo, vsebuje vse potrebne informacije o vrsti in uporabi odpadnega vira ter o podjetju, ki ga nudi, ter omogoča takojšen stik med podjetji in hitro dogovarjanje⁴. Kot pravi dr. Urška Fric, je e-Simbioza predstavljala t. i. pilotno platformo, zato v praksi ni zaživela v polni obliki, ker bi bilo potrebno delovanje tovrstne platforme spodbujati tudi na sistemski ravni in se usmerjajo v njeno dopolnitev oz. prenovo, ki bo skladna s potrebami za izvajanje krožnega gospodarstva.
Najbolj znani primer industrijske simbioze je podjetje AquafilSLO d.o.o., ki od januarja 2022 s presežkom toplotne energije ogreva proizvodne prostore sosednje HELLE Saturnus Slovenija. Poleg trajnostnih učinkov na okolje prinaša tudi ekonomske koristi za vključene partnerje. Povezovanje dveh proizvodnih podjetij je nastalo na podlagi izkušenj uspešne sinergije, vzpostavljene med AquafilSLO in Vodnim Mestom Atlantis konec leta 2015 in čez leto dni še s Športnim centrom Millenium (oba BTC d.d.). Vodno mesto Atlantis se tako že več kot 7 let ogreva z odvečno toploto iz tovarne AquafilSLO. Skupaj s partnerstvi AquafilSLO z družbo BTC in HELLA Saturnus Slovenija pripomore, da se emisije toplogrednih plinov znižajo za okoli 3.500 ton na leto.
RRA LUR je kot zunanji partner sodeloval v pilotnem projektu SYMBI, znotraj katerega so vzpostavljali industrijsko simbiozo v praksi, sodelovali s podjetji ter identificirali priložnosti za izmenjavo virov na konkretnih primerih. Od novembra 2022 je RRA LUR vključena v program Interreg območje Alp, projekt ECOLE (https://www.alpine-space.eu/project/ecole/)⁵, katerega glavni cilj je transformacija industrijskih parkov v eko-industrijske parke (EIP) z uporabo pristopov krožnega gospodarstva. Osnovna ideja eko-industrijskih parkov je bila vzpostavljena že v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je bilo ugotovljeno, da industrijska okolja lahko učinkoviteje uporabljajo materiale in zmanjšajo oz. reciklirajo več odpadkov. Že takrat so bili EIP tesno povezani s konceptom krožnega gospodarstva. Glede na sektorsko sestavo je mogoče doseči preboj predvsem v smislu vzpostavljanja krožnih rešitev in industrijske simbioze. Medtem ko so ukrepi, povezani z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo in minimalnimi zahtevami v zvezi z upravljanjem z odpadki in vodo znotraj industrijskega parka lažje uresničljivi, pa so procesi v zvezi z materialnimi tokovi, odpadki in upravljanjem z vodo praviloma zahtevnejši, saj so odvisni od skladnosti potreb in sredstev, povezanih s specifičnimi značilnostmi podjetji znotraj industrijskega parka.
Tudi v Podravju je po pojasnilo Igorja Kosa z Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor več primerov uspešnega dela na področju industrijske simbioze. Podjetja so večinoma vključena v SRIP Krožno gospodarstvo⁶ (katerega upravljavka je Štajerska gospodarska zbornica). Na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor so bili izbrani za eno izmed 12 pilotnih regij v EU za področje biokrožnega gospodarstva (https://circular-cities-and-regions.ec.europa.eu/), kjer bodo pripravili regijsko strategijo bio-krožnega gospodarstva, ki bo temeljila na potencialih za sodelovanje različnih deležnikov pri rabi tako snovnih tokov v regiji kot tudi razpoložljivih bio-materialnih tokov v regiji.
Reusable Technologies, d.o.o. razvija napredne rešitve za ponovno uporabo e-odpadkov, ki so najhitreje rastoči odpadek na svetu in hkrati izjemna priložnost. Podjetje ima razvit lasten tehnološki proces za obnovo zavrženih litij-ionskih baterij oziroma pripravo li-ion cilindričnih baterijskih celic na ponovno uporabo. Do zdaj so za ponovno uporabo pripravili več kot 80.000 baterij, s čimer so prihranili več kot 500.000 kg CO₂ emisij. Ta rešitev pomeni, da za proizvodnjo novih baterij niso potrebne nove sporne surovine, kot sta kobalt in litij. Prav tako ni potrebna poraba energije, ki jo potrebujemo za transport in recikliranje odpadnih baterij. Baterije trenutno prejemajo od reciklažnih centrov in zasebnih podjetij, katerim odpadne baterije predstavljajo strošek in odpadek. Njihov rEbankMini je prvi powerbank na svetu, ki ga poganja reciklirana baterija in je v celoti izdelan v EU. Njegovo ohišje je iz slovenskega lesa oreha, ki je pred tem predstavljal odpadni kos lesa v različnih pohištvenih proizvodnjah. Ker gre za trajnostni design in ohišje iz trajnostnega materiala lesa, po prenehanju delovanja iztrošeno baterijo enostavno zamenjajo in rEbankMini vrnejo v uporabo. Tudi embalaža rEbankMini je trajnostna, izdelana brez lepil in brez plastificiranega papirja, notranjost embalaže pa je potiskana z njegovo zgodbo. Najprej so sodelovali s podjetjem Pipistrel tako, da so dobili odslužene baterije njihovih električnih letal, ki za njihovo uporabo niso bile več primerne. Teh baterij ne prejemajo več, prejemajo pa škatle za shrambo baterijskih celic. Gre za namensko škatlo za baterijske celice, ki so primerne za ponovno uporabo. Namesto da bi jih kupovali in Pipistrel uničeval ter vsi skupaj tako povzročali ogljični odtis, pri tem sodelujejo.
Fonaterm d.o.o. izdeluje toplotne in zvočne izolacije iz avtomobilskih tekstilij, ki nastajajo kot tehničen višek (produkt) pri krojenju avtomobilskih vzglavnikov in prevlek. Namenjena je vpihovanju v medprostore zidov, pri čemer nastane izolacija v enem kosu, brez stikov, toplotnih in zvočnih mostov, ki enakomerno prekriva cevi in ostale inštalacije. Zaradi svojih lastnosti se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo predelnih montažnih sten, suhomontažne izvedbe izolacije tal ali izolacijo ostrešij in mansard.
Da bi pospešili razvoj industrijske simbioze v Sloveniji, je Štajerska gospodarska zbornica v začetku leta 2023 objavila vabilo k pridružitvi na platformo VCG.AI – Value Chain Generator (https://vcg.ai/). To je mednarodna platforma, ki deluje v sedmih državah, vključuje pa več kot 10.000 podjetij. Gre za razvoj vrednostnih verig, ki uporablja umetno inteligenco in strojno učenje za pomoč pri povezovanju podjetij v različnih sektorjih na ravni njihovih izdelkov, ostankov in odpadkov v namen učinkovitejše uporabe virov. Vse to podjetjem omogoča, da odpadke spremenijo iz stroškovnih v vire, ki ustvarjajo prihodek. Uporaba te platforme je brezplačna. Kot so nam potrdili na Štajerski gospodarski zbornici, interes med podjetji za priključitev tej platformi obstaja in podjetja se vedno bolj trudijo, da bi se v industrijski simbiozi tudi prepoznala.
Po mnenju podjetja Anteja ECG, ki upravlja s platformo VCG.AI, bi le-ta lahko prispevala k vzpostavitvi industrijske simbioze v Sloveniji na več načinov. Najprej lahko s tem orodjem pomaga pri identifikaciji možnih sinergij med različnimi podjetji in industrijskimi sektorji v Sloveniji. S tem lahko prispeva k boljšemu razumevanju potencialnih koristi sodelovanja med različnimi akterji v gospodarstvu. Poleg tega lahko platforma pomaga pri oblikovanju učinkovitih poslovnih modelov za industrijsko simbiozo in pri oblikovanju skupnih projektov, ki bodo ustvarjali dodano vrednost za vse udeležence. Na poti k industrijski simbiozi Anteja ECG sodeluje tudi v projektu RIS4DANU (https://ris4danu.eu), ki je namenjen obuditvi industrijskih con za namene industrijske simbioze, vključno s pripravo poslovnih modelov za njihovo delovanje, inovativni pristop in skupno načrtovanje. Prav tako Anteja ECG s ključnimi deležniki trenutno vzpostavlja nacionalno biogospodarsko stičišče (National Bioeconomy Hub) v Sloveniji, v okviru projekta CEE2ACT (https://www.cee2act.eu). Center bo predvsem namenjen iskanju objektivno izvedljivih rešitev na področju slovenske industrije in povezovanju podjetij v konzorcije za dejansko implementacijo krožnih rešitev in tehnologij.
Kot lahko zaključimo, industrijska simbioza v Sloveniji obstaja in se tudi razvija, potreben pa bi bil tudi sistematičen sistemski pristop k odpravi bistvenih ovir za njeno implementacijo v praksi in njena zadostna promocija, da bi podjetja v tem videla svojo razvojno priložnost.
[1] Inštitut je v sodelovanju z Evropskim komitejem za standardizacijo v letih 2018 in 2019 vodil Sekretariat evropske delovne skupine Industrial Symbiosis, ki je skrbela za postopek priprave evropskega dokumenta z naslovom Industrijska simbioza: Osnovni elementi in izvedbeni pristopi, s katerim so želeli poenotiti uporabo pojma industrijska simbioza med vsemi deležniki s ciljem uvajanja že prepoznanih primerov dobrih praks.
[2] Skupno je bilo v času izvajanja programa razvitih 29 novih ali izboljšanih produktov, uvedenih 37 novih tehnoloških/procesnih rešitev, 23 inovacij in 6 patentov.
[3] Prav tako naj bi bil prevzet in prilagojen norveški model, podeljenih najmanj 8 vavčerjev za prehod podjetij v krožno gospodarstvo, kar se bo odrazilo v najmanj 8 pilotnih in demonstracijskih projektih; predvidoma bo uvedenih 5 inovativnih zelenih tehnologij/procesov rešitev in obravnavana 3 področja ukrepanja znotraj Strategije razvoja Slovenije 2030.
[4] E-Simbioza je rezultat partnerstva Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, Komunale Novo mesto d.o.o. in Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.
[5] V projekt ECOLE je vključenih 10 industrijskih parkov iz Italije, Avstrije, Francije in Slovenije, od katerih ima vsak izmed njih zelo različen profil tako v smislu velikosti, sektorske sestave, sodelovanja z okoliškimi skupnostmi in vpliva (v obsegu, ki je bil izmerjen).
[6] Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo) je povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno-raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov.
