| Prvi Zero Waste hotel v Sloveniji | | Tanja Pangerl | |
| Koncept brez odpadkov Zero Waste svoje poti v Sloveniji širi tudi na turistične ponudnike. Kot prvi hotel v Sloveniji mu je vrata odprl blejski Hotel Ribno, kjer so se pred dvema letoma in pol podali na »pot, ki se nikoli ne konča«, kot je Zero Waste opisal direktor hotela Matija Blažič. Začeli so z ukrepi za ločevanje odpadkov in njihovo zmanjševanje. Največji izziv jim predstavlja komunikacija in ozaveščanje gostov. Kar 50 % vseh odpadkov so biološki odpadki, zavržene hrane imajo največ s strani azijskih gostov, ki jim slovenska kulinarika ni blizu. Zato se usmerjajo h komunikaciji z gosti in uvajanju ukrepov v restavracijo in jedilnico. V projekt veliko truda in energije vlagajo vsi zaposleni v hotelu, prihranki pa se že kažejo v nižjih komunalnih stroških, stroških energije in vode. V njihovem primeru gre predvsem za odločitev, ki ne temelji na trženjskih vzgibih, ampak na ohranjanju naravnega okolja, v katerem delujejo. | |
Kakšna je bila pot do certifikata in koliko vam bo to pomagalo pri trženju? Kakor kažejo raziskave, pri turistih takšna priznanja niso med glavnimi nagibi za obisk destinacije. So vaše izkušnje drugačne?
Pot do pridobitve certifikata je trajala dve leti in pol. V tem času je hotel naredil prestop k bolj ekološki naravnanosti predvsem z osveščanjem zaposlenih in gostov. Cilj je bil, da zmanjšamo količino odpadkov. Vsekakor odločitev, da Hotel Ribno postane Zero Waste hotel, ni bila sprejeta zaradi trženjskih razlogov. Gre za to, da moramo vsi pazljivo ravnati z okoljem, v katerem živimo. Eden od prvih korakov je skrbno in racionalno ravnanje z odpadki. To filozofijo poskušamo predstaviti tudi našim gostom. Lahko rečem, da so odzivi na Zero Waste koncept zelo pozitivni, saj je naraslo zanimanje s strani gostov, ki jim je ta usmeritev življenjski cilj.
Kateri ukrepi za pridobitev certifikata Zero Waste so predstavljali največji izziv?
Največji izziv? Kako in na kakšen način vzpostaviti komunikacijo in goste poučiti, da se pri nas ločuje odpadke. In posledično, kako jih pravilno ločiti.
Kolikšen je bil finančni vložek za izvedbo ukrepov in kje so prihranki?
Poleg finančnega vložka, ki je predstavljal nakup smetnjakov za ločevanje odpadkov, izdelavo komunikacijskih tabel in drugih sporočil, nakup večjih embalaž in posod za večkratno polnjenje, npr. šamponi, mila, marmelade, med, jogurt, mleko, maslo, čokoladni namaz, sladkor idr., recikliranih serviet za uporabo v restavraciji in papirja za recepcijo, sušilcev za roke in menjava oken, moram omeniti, da je bilo v celoten projekt, ki za nas seveda nikoli ne bo zaključen, vloženega tudi veliko truda in energije vseh zaposlenih v hotelu. Prihranki se že kažejo v nižjih komunalnih stroških, prihrankih energije in vode.
V dveh letih in pol ste v hotelu povečali delež ločeno zbranih odpadkov s 40 na 92 %, kar vam je omogočilo pridobitev certifikata. Kako vam je to uspelo in katerih ločeno zbranih odpadkov je največ? Ali ste tudi zmanjšali količino vseh odpadkov v hotelu? Najnovejši podatki kažejo, da gospodarska rast vpliva na rast odpadkov.
V letu 2017 smo se odločili, da bomo povsod po hotelu postavili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov za embalažo, steklo, papir, biološke odpadke, mešane odpadke. To je najbolj viden in najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje deleža mešanih odpadkov, seveda pod pogojem, da se pravilno komunicira z zaposlenimi in z gosti. Ker pa še tako dobri ukrepi ne dosežejo svojega namena, če za njimi ne stojijo zaposleni, smo se pred uvedbo kakršnih koli ukrepov o pravilnem ločevanju odpadkov in komunikaciji z gosti poučili vsi zaposleni. Največ ločeno zbranih odpadkov je bioloških, več kot 50 % vseh odpadkov. Seveda se je zmanjšala tudi skupna količina odpadkov. Primerjave se delajo tako, da se meri količina ustvarjenih odpadkov na gosta. V prvi fazi uvajanja sprememb smo se osredotočali predvsem na identificiranje izvora nastajanja odpadkov in pravilno ločevanje. Potem pride na vrsto zmanjševanje skupne količine odpadkov. Vedeti je namreč treba, da precejšnjo količino raznovrstnih odpadkov prinesejo gostje s seboj in jih v hotelu odložijo. Zato je še kako pomembno dobro informiranje gostov še pred prihodom v hotel. Kot kažejo statistike povsod po svetu, največ odpadkov nastaja v kuhinjah in tako je tudi v našem primeru.
Kot ste omenili, ste mnoge ukrepe uvedli v kuhinji in v restavraciji. Kako so ukrepe in Zero Waste koncept sprejeli zaposleni? Katere navade je bilo potrebno spremeniti?
Vsi zaposleni so bili še pred začetkom uvajanja sprememb vključeni v usposabljanje. Usposabljanja smo pričeli s pregledom odpadkov, odloženih v zabojnike. Pregledali smo od kod prihajajo, in jih stehtali. Ob tem smo preverjali, ali znamo odpadke pravilno ločevati. Potem smo se pogovorili o odpadkih na splošno, kako slediti strategiji Zero Waste, zakaj uvajati ukrepe, o vlogi zaposlenih ter o komunikaciji med zaposlenimi v hotelu. Moram poudariti, da so nam Ekologi brez meja prijazno pripravili napotke, usmeritve ter ključna sporočila, ki jih prenašamo na goste na naši spletni strani, v pisni komunikaciji, na informacijskih tablah v hotelu, jedilnici, recepciji, na hodnikih in v dvigalu.
Del pridobitve certifikata Zero Waste hotel ste morali znižati porabo vode in elektrike za 30 %. Kolikšno znižanje porabe ste dosegli?
V času uvajanja sprememb smo se lotili tudi prenove hotela in dodatne ponudbe. S prenovo smo želeli doseči višjo kakovost bivanja in prihranek energije. Z večjim delom prenove smo zaključili. Rezultati v prihrankih energije se bodo pokazali v naslednjih mesecih, ko bomo porabo primerjali s preteklim obdobjem. Pri kriterijih za podelitev certifikata se upošteva zatečeno stanje, saj je težko zahtevati od hotela, ki že varčuje s porabo energije, enake odstotke oziroma znižanje kot od hotela, ki se s tem sploh ne ukvarja. Poraba elektrike in vode na gosta se je v našem hotelu že pred prenovo gibala v območju standardov, ki veljajo za hotele.
V vaš hotel prihajajo gostje s celega sveta, z zelo različnimi kulturnimi in okoljskimi navadami. Kako se odzivajo na Zero Waste in kateri gostje imajo s tem največ težav?
Predvsem v kuhinji in restavraciji smo se morali prilagoditi tudi drugim kulturam. Sedaj spremljamo zasedenost po državah in na podlagi tega naš kuhar sestavlja jedilnik. Žal imamo največ zavržene hrane s strani azijskih skupin, saj jim naša kulinarika enostavno ni blizu. V takih primerih vidimo, kako je ključna komunikacija z gosti. Vsa komunikacijska sporočila smo namestili v petih najpogostejših jezikih, ki jih govorijo naši gostje, in lahko rečemo, da so rezultati vidni.
Koncept Zero Waste žanje naklonjenost, a hkrati tudi realno presojo o limitih koncepta. Menite, da bo človek kdaj živel brez odpadkov?
Živeti brez odpadkov je praktično nemogoče, saj nam že olupek banane predstavlja biološki odpadek. Moramo se truditi, da ne ustvarjamo odpadkov, s katerimi še dodatno onesnažujemo okolje pri predelavi, in odpadkov, ki so nerazgradljivi. Prav tako moramo uporabljati materiale, ki so lahko večkrat uporabljeni. Zero Waste je samo pot, ki se nikoli ne konča.
