Zeleno omrežje Slovenije
»V svetu se na globalni ravni zavrže skoraj tretjina proizvedene hrane, v Sloveniji gre v smeti povprečno 68 kilogramov na prebivalca. V celotni verigi največ zavržene hrane, več kot 50 %, nastaja v gospodinjstvih,« razlaga Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija in borka za manj zavržene hrane. V Lidlu Slovenija si v lastnih procesih prizadevajo zmanjšati količino zavrženih živil, aktivno pa o problematiki zavržene hrane skupaj s številnimi partnerji ozaveščajo splošno javnost.
Zakaj je tema zavržene hrane tako pomembna?
O zavrženi hrani se še pred desetletjem ni veliko govorilo. A menim, da so svoje naredile resnično zaskrbljujoče številke. V svetu se na globalni ravni zavrže skoraj tretjina proizvedene hrane, v Sloveniji gre v smeti povprečno 68 kilogramov na prebivalca. V celotni verigi največ zavržene hrane, več kot 50 %, nastaja v gospodinjstvih, v trgovinah z živili in distribuciji pa približno 10 %. Soodgovornost pri nastajanju in upravljanju področja zavržene hrane je na nas vseh, tako posameznikih kot podjetjih. Ker je pomembno, da naredimo vsi skupaj premike na tem področju, v Lidlu Slovenija problematiko zavržene hrane sistemsko nagovarjamo že leta. Pospešeno nadgrajujemo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane, krepimo ozaveščenost in spodbujamo razmislek ciljnih javnosti o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
Kaj naredite kot podjetje?
Z optimizacijo procesov naročanja blaga v prvi fazi in odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja v drugi skrbimo, da je tovrstnih izdelkov čim manj. Leta 2021 smo uvedli centralno naročanje, tako imenovani sistem AutoDispo, v okviru katerega določene izdelčne skupine naročamo neposredno iz našega logističnega centra v Arji vasi. Sistem zelo natančno izračuna količine in optimizira morebitne presežke živil, hkrati pa zaposlenim v trgovinah prihrani čas.
Od 2017 sodelujemo z Zvezo Lions klubov Slovenije in smo del njihovega projekta Donirana hrana, v okviru katerega doniramo hrano, ki ostane v trgovinah po zaprtju, npr. pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo, ki je še vedno primerna za zaužitje. Sodelujemo tudi z drugimi humanitarnimi organizacijami (Humanitarno društvo Hrana za življenje, SIBAHE – Slovensko banko hrane, Mladinski center Prlekije, Območno združenje Rdečega križa Kočevje in Območno združenje Rdečega križa Ribnica, Zavod Pod streh’co). Trenutno hrano doniramo iz 43 od skupno 65 Lidlovih trgovin, se pa številka stalno viša. V minulem poslovnem letu smo v sklopu donacij iz naslova presežkov hrane donirali več kot 390 ton hrane.
Verjamemo, da imamo še kar nekaj potenciala na tem področju, zato stalno razvijamo nove projekte, ki bodo količino potencialnih zavržkov hrane zmanjševali še naprej. S problematiko zavržene hrane je povezana tudi kreativna zasnova našega aktualnega trajnostnega poročila. S postopkom sušenja je hrana, ki bi sicer romala v smeti, postala barve, ki jih je slovenski ilustrator Mitja Bokun uporabil za izdelavo ilustracij za poročilo.
Za zmanjšanje količin zavržene hrane z različnimi partnerji izvajate zanimive projekte, nagovarjate tako šole kot lokalne skupnosti?
Cilj vseh naših prizadevanj je, da se vsi deležniki ozavestijo, da je hrana vrednota, ki ji je potrebno posvečati posebno pozornost in skrbeti, da je bo čim manj pristalo v smeteh. V preteklih letih smo tako znatno okrepili programe ozaveščanja o problematiki zavržene hrane. Ker večinski delež hrane v smeti odvržejo gospodinjstva, na svojih komunikacijskih kanalih redno komuniciramo vsebine, kako pravilno shranjevati živila po nakupu, na kakšen način jih lahko pouporabijo in podobno.
Že leta 2015 smo se povezali s programom Ekošola in skupaj zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan. Z njim ozaveščamo in izobražujemo o zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane že pri najmlajših ter spodbujamo praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. V letošnjem šolskem letu se je projektu pridružilo rekordnih 215 izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne in srednje šole) iz vse Slovenije.
Z Ekologi brez meja smo oblikovali pilotni projekt Hrana svoje mesto najde, kjer so v mestu Škofja Loka raziskovali vzroke in iskali konkretne rešitve za manj zavržkov hrane v lokalni skupnosti. Projekt je letos v drugi fazi izvedbe in že beleži trende zmanjšanja zavržene hrane.
Na pobudo Lidla Slovenija in Ekošole je leta 2021 nastala tudi zamisel o slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, letos že tretjič.
Sredi aprila je Vlada RS sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga bomo vsako leto obeleževali 24. aprila. Pri tem imate skupaj s partnerji velike zasluge tudi v Lidlu Slovenija. Kakšna je bila pot do tega dosežka ter kakšni so vizija in cilji projekta dneva brez zavržene hrane?
Ko smo skupaj z Ekošolo leta 2021 podali pobudo za obeleževanje Slovenskega dne brez zavržene hrane, so se nam že prvo leto in v naslednjih izredno hitro priključili še drugi, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno. Vseskozi je bila naša želja, da dobimo nacionalni dan, ki bo problematiko zavržene hrane konkretno nagovoril. Zdaj, ko je ta dan uradno razglasila vlada, bo na ta dan tudi medijsko tematika bolj izpostavljena in morda se bodo kilogrami hrane, ki jo še vedno mečemo v smeti, vidno zmanjšali. Partnerji projekta smo prepričani, da lahko z učinkovitim ukrepanjem prav vsak od nas naredi spremembo in pristopi k reševanju problematike zavržene hrane. S sodelovanjem v slovenskem dnevu brez zavržene hrane želimo širiti pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati. Zato pozivamo vse k razmisleku o tej temi in da naredijo svoj korak k manj zavržene hrane.
