| Krožno gospodarstvo | | |
| Evropska komisija je konec leta 2015 predstavila sveženj ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo. Za ta namen je zagotovila 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov EU in 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020. Gre za pomemben vir podpore projektom za prehod v zeleno gospodarstvo tudi v Sloveniji. Eden takšnih, a nadnacionalnih projektov, je Retrace. V njem je projektni partner Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). | |
Ena od ključnih predpostavk prehoda v krožno gospodarstvo je splošni sistemski pristop na ravni oblikovanja razvojnih politik, na področju oblikovanja proizvodnih procesov in na ravni izdelka. Uporabo metode sistemskega pristopa spodbuja projekt Retrace (A Systemic Approach for Regions TRAnsitioning towards a Circular Economy), ki je eden od 64 uspešnih projektnih predlogov, ki so bili v februarju 2016 izbrani za sofinanciranje na prvem razpisu programa Interreg Europe. Gre za medregionalni program sodelovanja. Zavzema se za krepitev učinkovitosti izvajanja kohezijske politike in evropskega teritorialnega sodelovanja prek izmenjave izkušenj, študij, zbiranja podatkov in drugih ukrepov.
Skupna vrednost projekta znaša 1,5 milijona evrov. V 85 odstotkih ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Preostala sredstva zagotovijo sodelujoče države. Za izvedbo projekta SVRK razpolaga z nekaj več kot 212.000 evri (od tega je 180.000 evrov iz ESRR). Kot partnerji sodelujejo Univerza Politecnico di Torino, Italija; Regija Piemont, Direktorat za regionalni sistem konkurenčnosti, Italija; Fundacija Azaro, Baskija, Španija; BEAZ – javno podjetje za spodbujanje podjetništva, Baskija, Španija; APESA – združenje za okolje in varnost v regiji Akvitanija, Francija; ESTIA – višja šola za napredno industrijsko tehnologijo, Francija; Razvojna agencija regije Severo-vzhod, Romunija in Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Slovenija.
Vodilni partner projekta Retrace je Univerza Politecnico iz Torina, ki se uvršča med glavne akterje na področju razvoja pristopa sistemskega oblikovanja. Pristop, ki v Sloveniji morda še ni toliko poznan, stremi k oblikovanju kompleksnih trajnostnih proizvodnih sistemov, kjer so tokovi surovin in energije takšni, da so odpadki proizvodnje posameznega izdelka materialni vir za nove produkte. Da pa bi optimizirali uporabo odpadkov, so potrebne medsebojno povezane proizvodne verige na posameznih območjih. Takšen model gospodarstva namreč ustvarja povezane skupnosti, ki se zavedajo pomembnosti tokov surovin in energije na njihovem ozemlju. Glavni cilj projekta je spodbuditi uporabo sistemskega oblikovanja kot metode, ki pomaga regionalnim in lokalnim politikam pri prehodu v krožno gospodarstvo.
V okviru projekta bodo identificirali potenciale posameznih območij in izmenjali primere dobrih praks, na tej podlagi pa oblikovali posamezne akcijske načrte za uporabo metode sistemskega oblikovanja. Načrti bodo vključevali ukrepe, s katerimi bo mogoče nadgraditi izvajanje aktualnih razvojnih politik, ki neposredno ali posredno vplivajo na prehod v krožno gospodarstvo. Projekt bo trajal do konca marca 2020.
Konec septembra so si na povabilo francoskih partnerjev ogledali primere dobrih praks v okolici mesta Biarritz v regiji Akvitaniji slovenski predstavniki zainteresiranih javnosti: Zavod za gradbeništvo zanimali so se predvsem za primer izdelave izolacijskega materiala iz časopisnega papirja; Energetska agencija za Podravje – seznanili so se s prakso ustanavljanja energetskih zadrug, ki v javnem sektorju podpirajo investicije v obnovljive vire energije; Zadruga Dobrota – predstavnik se je med drugim srečal s sorodno organizacijo v Akvitaniji.
V novembru so si projektni partnerji ogledali primere dobrih praks v Baskiji, Španija. Na študijskem obisku sta sodelovala tudi predstavnika Občine Ruše in Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.
Prihodnje leto si bodo lahko deležniki ogledali primere dobrih praks na Nizozemskem, Škotskem in v Romuniji. Slovenija bo partnerje in njihove deležnike na terenskem obisku gostila aprila 2017. Vodja skupine za izvedbo projekta Retrace v Sloveniji je Marjana Dermelj iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
