Prilagajanje podnebnim spremembam

Barbara Simonič in sodelavci

25. februarja 2021 je Evropska komisija sprejela sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, na kratko poimenovano nova Strategija EU za prilagajanje. Gre za novo strategijo, ki pomembno nadgrajuje paket, ki ga je Evropska komisija sprejela v letu 2013.

Barbara Simonič
Barbara Simonič

Ob tem nova strategija še ne vsebuje toliko podpornih dokumentov kot paket iz leta 2013, ki je že vseboval nekatere izvedbene dokumente, kot so smernice za strategije prilagajanja. V tem pogledu je sporočilo Komisije manj celovito, večja pa so pričakovanja do tega, kako se bo strategija izvajala. Glavni namen nove Strategije EU za prilagajanje je okrepiti ukrepanje za soočanje z vplivi podnebnih sprememb.

Ocena vplivov je pokazala, da EU potrebuje celovito prilagajanje, vključno s socialno komponento. Nasloviti pa mora predvsem problem vrzeli v podatkih, metodologijah in kriterijih s področja okolja in podnebnih sprememb ter pomanjkanje ozaveščenosti javnosti. Poleg tega je umeščanje oz. izvajanje ukrepov prilagajanja na lokalni ravni zelo počasno. Razlogi za to so nejasne ločnice med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi pristojnostmi v zvezi z ukrepi prilagajanja, pomanjkanje zavezanosti k podnebnim ciljem, pomanjkanje stroškovno učinkovitih rešitev ter osredotočenje lokalnih oblasti na druge aktivnosti, kot je npr. ukrepanje v izrednih razmerah. Ključnih ovir pri prilagajanju EU na podnebne spremembe, ki so bile prepoznane v okviru javne razprave v letu 2020, je pet: nezadostna finančna podpora prilagajanju, nezadostna izvedba strategij in načrtov za prilagajanje, nezadostni mehanizmi in kazalci za spremljanje in poročanje o ukrepih za prilagajanje, nejasna povezava med Strategijo za prilagajanje EU in mednarodnimi politikami ter nezadostna vključenost zasebnega in finančnega sektorja v ukrepih prilagajanja.

Nova strategija s štirimi cilji

Nova strategija vsebuje tako naslednje štiri cilje:

1) pametnejše prilagajanje: izboljšati znanje in obvladovanje negotovosti;

2) bolj sistematičen pristop: prilagajanje na vseh ravneh in v vseh sektorjih;

3) hitrejše prilagajanje: pospešiti izvajanje ukrepov prilagajanja na vseh področjih ter

4) okrepitev mednarodnega ukrepanja za odpornost proti podnebnim spremembam v svetu.

Le z napredkom pri vseh ciljih in pri podrejenih akcijah (skupaj jih je 14) se lahko okrepi odpornost proti podnebnim spremembam in prilagodi neizogibnim vplivom podnebnih sprememb, trdi Evropska komisija. Mnogo izmed ciljev in akcij, navedenih v strategiji, bo pomembno prispevalo k boljšemu, bolj celovitemu in lažjemu prilagajanju na vplive podnebnih sprememb tudi v zasebnem sektorju.

V Sloveniji že imamo mnogo podjetij, ki so vključena v razvoj rešitev na evropski ravni, npr. v okviru programa Copernicus. Nadaljnji razvoj teh storitev in povečanje uporabnosti obstoječih podatkov, kot napoveduje Komisija v okviru prvega cilja, bo dobrodošlo tako za razvijalce rešitev kot za uporabnike (kot so načrtovalci in projektanti). Komisija bo med drugim posodobila in razširila platformo Climate-ADAPT (https://climate-adapt.eea.europa.eu/) kot vir znanja o vplivih podnebnih sprememb ter prilagajanju. Boljši podatki bodo omogočali tudi boljše ocenjevanje prihodnjih tveganj, kar je pomembno v mnogih dejavnostih, posebej v bančništvu in zavarovalnem sektorju. Tudi Banka Slovenije pripravlja oceno vplivov, saj je sektor močno izpostavljen podnebnim tveganjem.

Nadalje je v okviru drugega cilja napovedano pomembno povečanje pomoči lokalnim ravnem in razvoju novih ukrepov, ki bodo pomembno prispevala k odpornosti delavcev pred vplivi podnebnih sprememb v okviru programov ESS+, evropske solidarnostne enote kot tudi preko sprememb zakonodaje. Ob tem Komisija napoveduje okrepitev prilagajanja v načrtih za okrevanje in odpornost po pandemiji COVID-19 ter nadaljnji razvoj taksonomije na tem področju.

Na pomembnost povečevanja odpornosti delavcev na vplive podnebnih spremembe kažejo rezultati slovenskih raziskovalcev v okviru evropskega raziskovalnega projekta programa Obzorje 2020 Heat-Shield (https://www.heat-shield.eu/). Raziskovali so vročinski vpliv v podjetju Odelo ter opazili, da je med drugim produktivnost praviloma upadla tri dni po koncu vročinskega vala, saj imajo vročinski valovi kumulativni vpliv. Ukrepi, ki bodo omogočali prilagojeno delo v času vročinskih valov, so tako pomembni že danes.

Podnebne projekcije ARSO (ki so prosto dostopne na Vremenskem portalu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/change/) kažejo na povišanje števila vročinskih valov, podaljšanje njihove dolžine trajanja in povečanje njihove magnitude. V bližnji prihodnosti bo vročih dni (ko najvišja temperatura preseže 30 °C) v nižinskem delu države (osrednja, severovzhodna in jugozahodna regija) od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju (1981-2010). Ocene kažejo na do 30 dni več vročih dni v sredini stoletja za večji del države, po najbolj pesimističnem scenariju pa naj bi do konca stoletja lahko imeli v nižinskem delu tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju. V Sloveniji imamo tako na voljo dobre podatke o pričakovanih spremembah, podjetja, posamezniki in lokalne ravni pa morajo čim prej pristopiti tudi k ocenjevanju vplivov teh sprememb ter sprejemanju odločitev, ki bodo povečevale odpornost in zmanjševale ranljivost na vplive podnebnih sprememb.

Sprememba letnega povprečja temperature zraka v treh projekcijskih obdobjih glede na obdobje 1981–2010 in pripadajoča zanesljivost spremembe za scenarija izpustov RCP4.5 (levo) in RCP8.5 (desno): v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov RCP4.5 za približno 2 °C, v primeru pesimističnega scenarija izpustov RCP8.5 pa za približno 4,1 °C. (Povzeto po: Dolinar, M. (ur.), 2018: OCENA podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. MOP, ARSO. Str. 92)
Sprememba letnega povprečja temperature zraka v treh projekcijskih obdobjih glede na obdobje 1981–2010 in pripadajoča zanesljivost spremembe za scenarija izpustov RCP4.5 (levo) in RCP8.5 (desno): v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov RCP4.5 za približno 2 °C, v primeru pesimističnega scenarija izpustov RCP8.5 pa za približno 4,1 °C. (Povzeto po: Dolinar, M. (ur.), 2018: OCENA podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo – prvi del. MOP, ARSO. Str. 92)

Pomembni so ukrepi z večsektorskimi učinki

Pomembno pa se je prilagajanja lotiti s pravimi rešitvami, ki pozitivno vplivajo na več različnih ciljev politik. Evropska komisija tako izpostavlja na naravi temelječe rešitve oz. sonaravne ukrepe za prilagajanje. Njihovo spodbujanje napoveduje preko skupne evropske kmetijske politike, programa InvestEU ter drugih skladov in politik. Posebna pozornost je namenjena tudi zagotavljanju dostopnosti in trajnosti vodnih virov, kar bo npr. vodilo tudi v strožje zahteve glede varčevanja z vodo za proizvode. Prav tako je napovedano okrepljeno vključevanje vplivov podnebnih sprememb pri razvoju različnih standardov ter njihovo vključevanje v merila, ki se uporabljajo za gradnjo in prenovo stavb ter kritične infrastrukture. Pri vseh ukrepih je pomembno, da se oceni njihov vpliv na druge sektorje. Ti predvsem ne smejo negativno vplivati na druge sektorje, hkrati pa naj prispevajo k ciljem na področju blaženja podnebnih sprememb (tj. zniževanja emisij toplogrednih plinov).

Najbolj zaželeni in učinkoviti so ukrepi s hkratnimi pozitivnimi učinki v različnih sektorjih, še bolje pa je, da naslavljajo tudi cilje na področju zniževanja emisij. Za Slovenijo, ki ji grozijo tako poplave kot suše, je primer večsektorskega ukrepa lahko boljša izraba naravnih in že obstoječih zadrževalnikov vode, ki ščitijo pred poplavami, hkrati pa predstavljajo vodni vir za namakanje kmetijskih površin. Prav tako je pogosto pomemben večsektorski ukrep ohranitev ali nova posaditev zelene infrastrukture na primer za zaščito izgube kmetijske zemlje ob močnih vetrovih in burji, kot je pokazal evropski projekt LIFE ViVaCCADAPT v Vipavski dolini (https://life-vivaccadapt.si/sl/) ter v mestnih naseljih. Močna in povezana zelena infrastruktura ščiti pred vročino in pregrevanjem (t.i. učinek toplotnega otoka v mestih), hkrati pa prispeva k boljši kakovosti zunanjega zraka in ponoru (odvzemanju iz zraka) emisij toplogrednih plinov. Ob tem čezmejni projekt programa ITA-SLO ECO-SMART Tržišče ekosistemskih storitev za napredno politiko zaščite območij NATURA 2000 (https://www.ita-slo.eu/sl/eco-smart) preizkuša pilotno uvedbo plačilnih sistemov za ekosistemske storitve za lažje izvajanje ukrepov prilagajanja.

Za doseganje odpornosti proti podnebnim spremembam pri novih infrastrukturnih naložbah bi bili potrebni dodatni začetni stroški v višini približno 3 % vrednosti projekta. Vendar, kot navaja Komisija v strategiji, je razmerje med stroški in koristmi naložb, ki so odporne proti podnebnim spremembam, približno 1 : 4. Komisija je v letu 2016 razvila obsežne smernice za odpornost proti podnebnim spremembam za nove velike infrastrukturne projekte, ki jih bo še naprej posodabljala, jih razširila na obstoječo infrastrukturo ter spodbujala njihovo uporabo tudi na drugih področjih poleg financiranja EU.

Ukrepi tretjega poglavja strategije se nanašajo tudi na zavarovanje za primer naravnih nesreč. Zdaj je zavarovanih povprečno 35 % gospodarskih izgub, povezanih z vplivi podnebnih sprememb, in samo 5 % ali manj v nekaterih delih Evrope.

Vpliv podnebnih sprememb na podnebne migracije

Zadnje poglavje v strategiji je namenjeno okrepitvi mednarodne odpornosti na vplive podnebnih sprememb, saj je ustrezno ciljno usmerjeno mednarodno financiranje ter razvoj regionalnih in lokalnih programov strateško pomembno tudi za krepitev odpornosti znotraj EU.

Eden pomembnih vplivov podnebnih sprememb na mednarodne odnose so t.i. podnebne migracije. Že danes lahko velik delež svetovnih migracij pripišemo posledicam podnebnih sprememb. Te se bodo v prihodnjih desetletjih le še stopnjevale, kar vključuje tudi vedno večji vpliv podnebnih sprememb na naravne vire, ki so nujni za preživetje, in s tem ogroženost oskrbe z vodo in hrano. Za Slovenijo je pomembno izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan, Evropska komisija pa poudarja potrebo po izboljšanju krepitve podnebne odpornosti vseh zunanjih naložb in ukrepov EU. Mnoga podjetja in sektorji so namreč izpostavljeni tveganjem v dobavni verigi in trgovanju zaradi vplivov podnebnih sprememb, pri čemer pa mala in srednje velika podjetja pogosto nimajo sredstev za ocenjevanje teh tveganj in načrte obvladovanja. Tudi povečevanje mednarodne razvojne pomoči je torej pomemben ukrep prilagajanja nove EU strategije, ki bo lahko pozitivno vplivalo na slovenska podjetja.