| Raziskava požigov na Portugalskem | | Marko J. Šmid | |
| Gozdovi predstavljajo enega izmed stebrov ekonomskega, socialnega in ekološkega razvoja Slovenije. Upravljanje z gozdovi je izpostavljeno različnim izzivom in negotovostim, ki zahtevajo trajnostno rabo virov za uspešno prihodnost gospodarstva in podnebja. Med drugimi dejavnostmi gozdarstvo zahteva ukrepe za ohranitev in jamstvo samoobnove, geoloških lastnosti, biotske raznovrstnosti in estetskega videza. A kako razmišljajo Portugalci? | |
Kot študentu tretjega letnika Visoke šole za varstvo okolja v Velenju se mi je ponudila priložnost za sodelovanje v znanstveni raziskavi o vplivu kontroliranih gozdnih požigov na tla in gozdne ekosisteme na področju severne Portugalske (Vila Pouca de Aguiar).
Raziskava o vplivu kontroliranih požigov na tla in gozdne ekosisteme poteka v okviru politehničnega inštituta ISEP v Portu in predstavlja moje praktično usposabljanje, prav tako pa tudi tematiko, ki sem jo izbral za diplomsko delo. Vodja projekta in moja mentorica je dr. Ana C. Meira Castro, v ekipi pa sodelujejo še strokovnjaki s področja geologije, gozdarstva, kartografije, geografije, statistike, državne enote za kontrolirane požige (Autoridades florestal nacional) ter predstavniki civilne zaščite. Raziskava poteka že več let in temelji na terenskem (požig in vzorčenje) in laboratorijskem (analize vzorcev) delu ter statistični obdelavi podatkov, ki je temelj za izdelavo geostatističnih modelov o vplivu na določene parametre tal (granulometrija, električna prevodnost, pH, delež organske snovi, vlaga in gostota prsti). Vzorčenje se izvaja pred kontroliranim požigom, takoj po požigu in nato vsakih trideset dni. S tem poskušamo pridobiti podatke o vplivu požigov na že omenjene parametre tal in sposobnost samoobnavljanja prsti in gozdnega ekosistema.
Zakaj samovžigi?
Portugalska je dežela z močnim vplivom oceanskega podnebja, za katerega so značilna vroča suha poletja in zmerno hladne ter vlažne zime z obilico dežja. Priobalni pas je pod močnim vplivom Atlantskega oceana, ki daje mestom ob obali toplejšo klimo v zimskem času. V notranjosti države pa se ta vpliv zmanjša, kar se čuti kot zmerni kontinentalni podnebni tip. V poletnem času se temperature dvignejo tudi nad 40 ºC in po podatkih AFN (Portuguese National Forestry Authority) so samovžigi v gozdovih iglavcev v notranjosti države pogost pojav.
Spontane gozdne samovžige se pripisuje naravi rastlin, podnebnim razmeram, posegom človeka in rabi gozdov. Študije so pokazale, da najugodneje preprečuje naravne samovžige kontroliran požig odmrle suhe biomase dreves, ki predstavlja najbolj vnetljiv material v vročih poletnih dneh. Tehnika kontroliranega požiga temelji na sežigu suhe gozdne biomase (odpadlo vejevje, listi in iglice) in zelnatih vrst, kot so grmovnice, ki so lahko vnetljive. Samovžigi se najpogosteje pojavljajo na področjih slabe kvalitete gozdov, kjer ni gospodarskega izkoriščanja in namenskega upravljanja. Področje severne Portugalske je v primerjavi z jugom močno poraslo z iglavci, katerih odpadle iglice se skozi leta nalagajo in sušijo ter predstavljajo zelo vnetljiv material. Poletje na Portugalskem je podvrženo tudi močnim vetrovom, ki so eden izmed razlogov za nenadzorovano širjenje požarov na področja kvalitetnih gozdnih odsekov in zavarovanih območij.
V okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ima AFN posebne enote, ki so specializirane za takšne požige. Med oktobrom in aprilom so te enote najbolj dejavne, saj zakonodaja predpisuje take posege le v tem obdobju, za katerega imajo izdelan letni načrt nadzorovanih požigov.
Podnebne spremembe in povečano število naravnih katastrof v zadnjih desetletjih so pokazatelj, da je osveščenost o sonaravni rabi gozdov in premišljenem poseganju v gozdne ekosisteme nujnega pomena za ohranjanje kvalitetnih gozdnatih področij. Raziskave o vplivu takšnih posegov na ekosisteme so lahko koristna študija tako za Portugalsko kakor tudi za druge države, ki se soočajo s takšnimi problemi.
Marko J. Šmid, Visoka šola za varstvo okolja Velenje
