Učenje na daljavo je prineslo slabosti in prednosti, učni uspeh je bil celo boljši, vendar pa je nekaj povsem drugega pouk v šoli. Pristni stiki so pogrešali oboji, mladi in pedagoški kader. Tako razmišlja Štefanija Kos Zidar, direktorica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Dodaja, da spremenjene razmere zahtevajo prilagajanje, tudi preureditve za boljšo uporabo novih učnih tehnologij. Je pa zadovoljna, ker se zanimanje za srednješolske programe in zelene poklice povečuje, prav tako za njihove programe za izobraževanje odraslih. Za mlade je izredna izkušnja sodelovanje v mednarodnih projektih, sicer pa so vsebine trajnostnega razvoja zajete v več modulih. Sogovornica Štefanija Kos Zidar je še prepričana, da stojijo šole pred novo paradigmo, saj bo nujna individualizacija izobraževanja s spodbujanjem najsposobnejših in talentiranih.
Novo šolsko leto se je začelo v posebnih razmerah. Kaj ste morali predvsem urediti in kako so dijakinje, dijaki ocenili kakovost pouka na daljavo, saj so ocene o kakovosti in uspešnosti različne?
Pri pripravah smo seveda upoštevali spomladanske izkušnje dijakov, učiteljev in staršev. Veliko smo se naučili, marsikaj spoznali. Tako so na primer nekateri dijaki neomajno priskočili na pomoč sošolcem pri razlagi učne snovi, učenju tujega jezika ali na strokovnem področju aranžerstva in hortikulture. Po drugi strani pa so nas nekateri dijaki presenetili s svojo odzivnostjo in resnostjo pri oddaji nalog, čeprav prej niso hodili radi redno v šolo.
Prednosti in slabosti učenja na daljavo?
Prednosti je kar nekaj. Dijaki se navajajo na samostojno delo. Veliko so se naučili pri uporabi spletnih orodij. Učitelj spozna dijake še na drugačen način. Izkazala se je dijakova prijaznost pri komunikaciji preko spletnih orodij. To je bila šola za življenje, saj so dijaki dobivali naloge iz vsakdanjega življenja. Dekoracija doma za praznik velike noči, postavitev eko-vrtička, dijak posname video … A so tudi slabosti. Zahtevnejše snovi je težko podajati na daljavo. Učitelji imamo zelo veliko dela s pripravo gradiva in nalog, z dajanjem povratne informacije. Pogrešajo se pristni stiki z dijaki in obratno. Dijakom grozi nevarnost zasvojenosti z e- medijem, tudi druge pasti, ki jih prinaša uporaba računalnika. Najšibkejši člen so dijaki s posebnimi potrebami, najtežje pa je izvesti preverjanje in ocenjevanje znanja na daljavo.
In kakšno je bilo znanje?
Z vidika učnega uspeha lahko rečem, da je bil dosežen izjemen, torej zelo dober učni uspeh v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Zelo malo dijakov je imelo popravni izpit, pa še to samo največ iz enega ali dveh predmetov. V času počitnic pa smo za novo šolsko leto za izboljšanje pouka na daljavo izvedli več seminarjev za učitelje. Postavili smo e-učilnice, pripravili pouk preko videa, e-učna gradiva in drugo. V vseh učilnicah smo namestili kamere, zmogljivejše zvočnike in temeljito posodobili ostalo IKT opremo.
Je bilo zanimanje za vpis v programe za šolsko leto 2020/2021 na srednji poklicni in strokovni šoli in na višji večje kot lani? Za katere poklice je največ zanimanja? Ali se pri vpisu poznajo vlaganja v programe razvoja podeželja, zahteve po večji samooskrbi pri hrani, spodbujanje lokalne pridelave, zahteve po ekološki predelavi in podobno?
Vpis na srednješolske programe je večji za dobrih 7 %. Še vedno je največ zanimanja za poklic aranžerski tehnik, čeprav vrtnar, cvetličar in hortikulturni tehnik zaostajajo minimalno. Na Višji strokovni šoli je vpis v programa inženir hortikulture in snovalca vizualnih komunikacij podoben kot lani. Opazen je večji vpis pri izrednih študentih in v izobraževanju odraslih na srednji šoli. Vpis je odraz trenutnih razmer. Kriza COVID–19 nehote napoveduje gospodarsko krizo. In v takšnih razmerah je bil, po izkušnjah v preteklosti, vedno večji vpis. Seveda je pomembno vlaganje države v projekte za razvoj podeželja in drugo. Po drugi strani pa nikakor ne morem spregledati naše raznolike promocije ter vpetost v regijo z vsemi mogočimi aktivnostmi, ki posredno povečuje vpis in zanimanje za naše programe, torej za zelene poklice.
Zelo razvijate izobraževalne programe za odrasle. Kakšno je zanimanje in katere vsebine ponujate?
Zanimanje za izobraževanje odraslih, ne glede na to, ali gre za pridobitev formalne ali neformalne izobrazbe, prav tako narašča. Najprej naj omenim naše dijake in dijakinje ter študentje in študentke, ki niso končali rednega izobraževanja pri nas in ga sedaj končujejo kot odrasli. Potem pa je veliko ostalih udeležencev izobraževanja odraslih, ki se želijo prekvalificirati in si pridobiti drugo formalno izobrazbo s področja aranžerstva in hortikulture. Nekateri med njimi si želijo pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju hortikulture in kmetijstva. Kot so zelenjadar/zelenjadarka, upravljalec/upravljalka kmetijskih in vrtnarskih strojev in naprav, drevesničar trsničar/drevesničarka trsničarka, parkovni vrtnar/parkovna vrtnarica, vrtnar pridelovalec/ vrtnarica pridelovalka, oblikovalec/oblikovalka cvetličnih vezav in dekoracij in drugi. Organiziramo še tečaje za izvajalce ukrepov iz varstva rastlin (FFS tečaji), tečaj VDT – Varno delo s traktorji in traktorskimi priključki ter ostale neformalne tečaje s področja hortikulture in oblikovanja. Ponudba je široka.
Kakšen je interes za pridobitev certifikata o ekološki pridelavi?
Certifikat o ekološki pridelavi in predelavi izda za to pooblaščeni certifikatni organ, ki je v našem primeru IKC – UM, Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor. Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev in predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča, kar pomeni, da je vsako leto več izdanih certifikatov. Tako ima slovenski potrošnik vedno več izbire ekološke in lokalno pridelane hrane in izdelkov.
V zadnjih letih se je šola vključila v več programov Erasmus. Razmere so se spremenile. Kako je zdaj z mednarodno izmenjavo dijakinj in dijakov?
Šola je močno vpeta v programe Erasmus+, kjer poteka izmenjava dijakov, dijakinj, učiteljev in učiteljic, prav tako pa tudi študentov, študentk in predavateljev ter predavateljic. Sedaj je seveda izmenjava nekoliko zaostala. A potekajo še drugi projekti Erasmus, kjer med drugim razvijamo inovativne učne metode izobraževanja in usposabljanja na našem področju.
Na katere projekte mislite?
Ni jih malo, so pa na lokalni, državni in tudi mednarodni ravni. Naj omenim vsaj Erasmus+, »Green line of life 2020‒2022«, Projekt LAS – »Raznolikost podeželja«, Projekt LAS za Občino Laško in Thermano Laško – II. del. Projekt Ukrep 132 (2020) – Promocija sheme kakovosti hrane, Projekt usposabljanja mentorjev na učnem mestu 2016‒2022, Projekt »Objem« ZRSŠŠ: »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« – bralna pismenost, Projekt ŠR: »VIO – Vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij«, Projekt Zdrava šola, Projekt »Ekošola«, so še številni drugi. Posebej bi želela izpostaviti projekt inovativnih učnih metod v hortikulturi, kjer so bili poleg naše šole vključeni še šola iz Dortmunda v Nemčiji, šola iz Latvije, Zveza evropskih učiteljev vrtnarstva in šola iz Eupna v Belgiji, ki je tudi prevzela koordinatorstvo projekta. S projektom »Neue Lernmethoden gemeinsam erarbeiten« želimo nameniti večji poudarek inovativnim učnim metodam, modelom dobrih praks ter med sabo izmenjati metode poučevanja, ki so med izobraževalnimi sistemi partnerskih šol različne.
Takšne izkušnje zagotovo pomagajo pri boljši usposobljenosti za zaposlitev. Kakšne so možnosti vaših dijakinj in dijakov, ko končajo šolo?
Za zaposlitev je veliko možnosti. Predvsem so to poklici, ki so primerni za samozaposlitev na domači vrtnariji, kmetiji, drevesnici, vrtnem centru, podjetju za urejanje vrtov, projektivnem biroju za projektiranje vrtov, interiera in eksteriera, cvetličarni, cvetličnem butiku, darilnem butiku, grafičnem studiu, podjetju za organizacijo dogodkov. Za izobraževanje je pomembno, da v času šolanja dijaki in študentje osvojijo veliko vsebin s področja podjetništva in trženja. Šola ima registrirano dejavnost učnega podjetja, kjer dijaki sodelujejo in se pripravljajo na poklicno življenje.
Posebnost v vašem delu je vaš raziskovalni center v hortikulturi in oblikovanju?
Poudarek je na razvoju hortikulture in unikatnega oblikovanja v Sloveniji. Lotevamo se marsičesa. Od preizkušanja zelenjadnic in zelišč za Savinjsko regijo, preizkušanja prezimnosti kaktej in sočnic, vzpostavljanja genske banke zdravilnih rastlin in zelišč, ki so jih uporabljali v preteklosti, vzpostavljanja genske banke okrasnih rastlin za urejanje podeželja, razvijanje unikatnega oblikovanja in podobno. Znano je, da vsako leto v prvi polovici meseca maja organiziramo Dan špargljev in vrtnin, kjer širši in strokovni javnosti prikažemo svoje delo na področju raziskovanja. Letos aprila smo kljub epidemiji COVID-19 zasnovali nov nasad špargljev v velikosti 15 arov, ki bo prav tako vključen v raziskavo. Služil bo kot primer učnega poligona za bodoče pridelovalce špargljev v Savinjski regiji. Pri zasnovi smo upoštevali sorte, ki v Slovenije še niso znane, medtem ko jih tujina dobro pozna in ceni. Med njimi je tudi vijolični špargelj.
Načrti v šolskem letu 2020/21?
Življenje mora teči naprej kljub COVID-19. Veseli smo, da je lokacija naše šole na obrobju mesta. Ima velik park, ki mu pravimo najlepša učilnica na prostem. Tako imamo možnost večino praktičnih vsebin podajati zunaj, v naravi, v našem šolskem parku, kjer imamo tudi učno vrtnarijo z rastlinjaki … Naše učilnice za pouk aranžerstva so prostorne, kar omogoča varno delovno okolje. Sicer pa na šoli zadnja leta skrbimo za temeljito postopno obnovo notranjosti šole. Naš pogled je usmerjen v jutri. Z novimi programi želimo zaokrožiti naše izobraževanje na področju biotehnologije in fotografije.
Kako pa v učne programe vnašate vsebine trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in krožnega gospodarstva? Koliko mladi vedo, kaj lahko storijo za manjši ekološki dolg Slovenije?
Te vsebine pokrivajo moduli trajnostni razvoj, varovanje okolja in ekološko pridelovanje hortikulturnih rastlin. Poleg tega vsako leto izvedemo projektne dneve s trajnostnimi vsebinami.
Velik pomen imajo na šoli krožki, kjer lahko dijaki in dijakinje, študentje in študentke na pristnejši način praktično spoznajo vsebine trajnostnega razvoja. Ob koncu šolanja ob zaključnem izpitu, poklicni maturi ali pa diplomi zelo veliko projektnih zaključnih nalog vsebinsko obravnava področja trajnostnega razvoja. Izdelki so praktični. Vse od vrta z dvignjenimi gredami in postavitvi izložbe iz recikliranega materiala do strešnih vrtov, unikatnih izdelkov in celostne grafične podobe lokalne pridelave … Želela bi še poudariti, da na šoli veliko storimo za tiste dijake, ki so sposobnejši in si želijo več znanja. Govorim o nadarjenih dijakih, ki imajo na šoli izjemno veliko možnosti, da kar najbolj razvijejo svoje talente. Dobra šola, šola prihodnosti bo temeljila na individualizaciji izobraževanja. Šole smo torej pred novo paradigmo, kjer nanj lahko odgovorimo le z učenjem, ki je usmerjeno v udeleženca izobraževanja.
