Vozila na čistejši pogon – nuja ali moda – EOL 77

Uvedba vozil, ki so okolju prijaznejša, vse bolj postaja strategija Evrope in zato tudi strategija Slovenije. V februarju so evropski poslanci razpravljali o strategiji za spodbujanje čistejšega transporta v EU, ki jo je predlagala Evropska komisija. Kar 94 % prometa v EU je še vedno odvisnega od nafte, 84,3 % te nafte pa EU uvozi iz držav zunaj svojih meja. Alternativna goriva, kot so biogoriva, naravni plin, elektrika in druga vozila na alternativne pogone lahko uporabo nafte nadomestijo, a najprej je treba zagotoviti proizvodnjo takih vozil, njihovo finančno dostopnost in urediti potrebno infrastrukturo, ki bo pripomogla k lažji odločitvi za nakup in uporabo in tovrstnih vozil. Na slovenskem trgu že obstaja nekaj ponudnikov hibridnih vozil in drugih vozil na alternativne pogone (stisnjen zemeljski plin, elektrika idr.), pri nekaterih avtomobilskih znamkah pa vendar na splošno njihova ponudba in uporaba še nista toliko komercialna, da bi tovrstna vozila v večjem obsegu vpeljevali na trg. Tehnologija se namreč ponekod še razvija. Vendar bodo morali ponudniki tudi na slovenskem trgu vse bolj razmišljati o tem, da to tehnologijo tudi bolj komercialno predstavijo, če želijo pridobiti prepoznavnost med potencialnimi uporabniki in od njih dobiti povratne informacije, ki jim bodo pomagale vpeljati tovrstna vozila na trg. Nekaj podjetij in občin smo povprašali, kaj menijo o uporabi vozil s čistejšimi pogoni in kako jih vpeljujejo v družbeno in okoljsko odgovornost svojega delovanja. Svoj pogled so predstavila podjetja UniCredit Banka Slovenija, d. d., Helios, d. o. o., Siemens, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., in mestni občini Ljubljana in Velenje.

Okolju prijazna vozila so nujna

Da bi dosegli zmanjšanje izpustov škodljivih emisij v ozračje, bo treba narediti tudi premik v prometni politiki. Vsi sodelujoči menijo, da je uporaba vozil na čistejše pogone vsekakor nujna tudi z vidika podjetij, kar kaže na njihov odgovoren odnos do naravnega okolja. Ne gre torej toliko za trenutno avtomobilistično modo, ampak predvsem za ukrep, ki bo pripomogel k zmanjšanju škodljivih emisij v ozračje iz prometa. Nekatera podjetja med službenimi vozili že uporabljajo hibridna vozila in jih želijo vključiti tudi v prihodnje. Vendar pa vozila na čistejše pogone ne vnašajo sprememb le v uporabniške vzorce in poslovne modele, ampak zahtevajo tudi nova in drugačna razmerja med ponudniki polnilne infrastrukture. Ne gre torej le za tehnološko novost, ampak predvsem za premik v paradigmi, tudi v odnosih na trgu, zato je tržni preboj avtomobilov na čistejše pogone počasnejši, kot so nekateri napovedovali, menijo v Siemensu. Za uporabo vozil na čistejše pogone se po njihovem trenutno odločajo predvsem zgodnji navdušenci, ki jih močno prevzema tehnologija in ji dajejo prednost pred priročnostjo uporabe, udobjem in ceno. Osupljiv je podatek, ki so ga navedli v Mestni občini Ljubljana, in sicer, da so v svetovnem merilu subvencije za pridobivanje fosilnih energentov šestkrat višje od subvencij za obnovljive vire energije.

Čistejša goriva imajo podporo

Podjetja, občine in druge organizacije, ki uporabljajo hibridno vozilo ali vozilo na čistejša goriva, kažejo družbeno in okoljsko odgovornost, hkrati pa je lahko to dober zgled, ki kaže pot naprej. Zato večina sodelujočih tako ali drugače razmišlja ali že skrbi za to, da s svojo aktivno udeležbo pripomore k varovanju okolja. Med temi ukrepi sta prenova voznega parka in nakup službenih vozil, katerih izpusti CO₂ so manjši, porabo goriva nižja in postavitev polnilnic za električna vozila pred poslovno stavbo. Mestni inšpektorji v Ljubljani pri svojem delu uporabljajo šest hibridnih vozil, k uporabi okolju prijaznih vozil pa spodbujajo tudi javna podjetja, ki postopno nadomeščajo vozila na fosila goriva z vozili na stisnjen zemeljski plin (metan) oziroma z električnimi vozili. To kaže, da sodelujoča podjetja in občine vsekakor podpirajo uporabo hibridnih in drugih vozil na alternativne pogone v promet in si tudi sami aktivno prizadevajo za to. V Mestni občini Velenje tudi menijo, da s tem prispevajo k pospeševanju razvoja in izboljšavam v proizvodnji hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše pogone ter končno tudi k prejšnji komercializaciji novih tehnologij.

Kaj vpliva na odločitev za nakup?

Čeprav se uporaba hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše pogone spodbuja, pa vprašani menijo, da na slovenskem trgu še ni dovolj raznolike ponudbe tovrstnih vozil, čeprav napreduje. Pomemben vidik pri izbiri oziroma odločitvi za tovrstno vozilo je po mnenju sodelujočih predvsem cena, ki je v primerjavi s klasičnimi vozili previsoka in ne spodbuja velikega povpraševanja (predvsem zdaj, ko se mnogi spopadajo s finančnimi stiskami), na odločitev pa vplivajo tudi poraba goriva, manjše emisije CO₂, spodbude za nakup tovrstnih vozil in tehnološke rešitve. Večina meni, da trenutno v Sloveniji še niso dovolj ustrezni pogoji, da bi se uporaba hibridnih vozil občutno povečala. Kot je navedeno, sta problem predvsem cena in polnilna infrastruktura, ki še nista povsod na voljo. Pri Siemensu menijo, da je Slovenija lahko zanimiva za razvoj elektromobilnosti zaradi geografske majhnosti in lokacij regijskih središč. Pomembno pa je, da se povečuje prodaja avtoplina, ki ga je mogoče dobiti na vseh večjih bencinskih servisih. Lani naj bi se povečala za 30 %, pravijo v Mestni občini Ljubljana. To povečanje je predvsem posledica nenehnih podražitev cene bencina, zato se vse več ljudi odloča za prilagoditev bencinskih motorjev na avtoplin, saj se investicija predelave v primerjavi s cenami energentov povrne že v petnajstih mesecih. V Mestni občini Velenje so ugotovili, da trenutno v Sloveniji ni mogoče dobiti avtobusa z bencinskim motorjem, ki bi ga nadgradili za uporabo goriva LPG. Ker pa je tudi slovensko znanje pri izdelavi posamičnih sklopov ali celo prototipov električnih vozil v samem svetovnem vrhu, obstaja upanje, da se bo zdaj omejena ponudba na domačem trgu lahko kmalu povečala tudi s povsem domačo ponudbo, pravijo v Mestni občini Ljubljana. Da bi se razrešila dilema med investicijami v razvoj ustrezne infrastrukture za napajanje tovrstnih vozil in prebojem uporabe teh vozil, so na Mestni občini Velenje izpostavili eno od mogočih rešitev, in sicer javno-zasebna partnerstva. Vendar trenutni zakonodajni okvir take poslovne modele bolj zavira kot spodbuja, zato menijo, da je treba narediti korak naprej tudi na tem področju.