Salonit Anhovo
Skozi stoletno tradicijo je Salonit Anhovo kot dobavitelj gradbenega materiala zavzel izjemno pomembno vlogo pri gradnji ključnih infrastrukturnih objektov v državi. Danes se uvršča med tehnološko najsodobnejša in najučinkovitejša podjetja za proizvodnjo cementa v Evropi. Prihodnost edine cementarne v Sloveniji bodo v tem desetletju zaznamovali zeleni prehod, vzpostavitev vodikovega ekosistema in model krožnega gospodarstva.
Z razvojnimi načrti na poti do ogljične nevtralnosti se je cementarna Salonit Anhovo zavezala k prehodu na brezogljično proizvodnjo cementa do leta 2035. Da bodo ambiciozen cilj dosegli, bodo potrebne naložbe v višini več kot 100 milijonov evrov v nove tehnologije, ki so še v fazi razvoja.
Celosten pristop k razvojnim načrtom so skrbno zastavili v treh obdobjih
V razvojnih načrtih Salonit Anhovo poudarja okoljski vidik, a podjetje na svoj razvoj gleda celostno. Zaveda se odgovornosti za podporo gospodarskemu in družbenemu razvoju, zato želi svoje načrte uresničevati transparentno in odgovorno, ob upoštevanju interesov zaposlenih, lokalne skupnosti in vseh deležnikov zelenega prehoda.
Z načrtovanimi posodobitvami zasledujejo štiri določene cilje:
- Razogljičiti proizvodnjo cementa in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb.
- Povečati proizvodne kapacitete ob istočasnem znižanju vplivov na okolje.
- Znižati emisije v absolutnem smislu z inovativno tehnologijo nove generacije.
- Uvesti zelene vire energije in postopno opuščati fosilna goriva skladno z evropskim zelenim dogovorom.
Podjetje je pot do ogljično nevtralne proizvodnje cementa z minimalnimi vplivi na okolje razdelilo v tri obdobja. V prvi fazi bo Salonit Anhovo uporabljal tehnologije, ki so že v uporabi po svetu, kot je na primer sončna energija. Do konca druge faze, do leta 2030, bo podjetje aktivno sodelovalo v procesu razvoja novih inovativnih zelenih rešitev. Implementacija teh zelenih tehnologij v Salonitu Anhovo sledi v tretji fazi, ki se bo začela po letu 2030.
Prva faza razvojnih načrtov beleži konkretne premike
Do leta 2025 podjetje načrtuje uvedbo rešitev, ki bodo privedle do 15 % zmanjšanja ogljičnega odtisa in hkrati omogočile zmanjšanje drugih parametrov.
Prvi sklop ukrepov, za katere bodo namenili 40 milijonov evrov, vključuje:
- Razvoj visoko zmogljivih cementov z nizkim ogljičnim odtisom – s skrbno izbiro surovin, primernih za proizvodnjo cementa, in s spodbujanjem recikliranja gradbenih materialov.
- Nadaljnje izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, vključno z uporabo odpadne toplote za proizvodnjo električne energije.
- Zamenjava tradicionalnih fosilnih goriv z alternativnimi viri, kar prispeva k zmanjšanju emisij CO₂ in razvoju krožnega gospodarstva.
- Naložbe v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij, vključno s tehnologijami za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS), ki bodo imele ključno vlogo pri doseganju cilja brezogljične proizvodnje cementa.
- Naložbe v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, vključno s postavitvijo sončnih elektrarn s skupno električno močjo od 5 do 10 MW.
Sončna elektrarna na predhomogenizacijski hali Salonita Anhovo danes že obratuje s predvideno letno proizvodnjo električne energije 2.120 megavatnih ur, načrtujejo pa še izgradnjo dodatnih.
Vodik bo odigral pomembno vlogo pri zelenem prehodu cementarne
Čisti vodik ima pomembno vlogo pri zelenem prehodu cementarne, tako pri razogljičenju proizvodnega procesa kot pri tovornem prometu. Temeljni kamen je predstavljala postavitev prve polnilnice s čistim vodikom v Sloveniji na območju cementarne, sledi pa uporaba tovornih vozil, ki bodo prevažala cement do strank. Pri transportu v prihodnosti načrtujejo tudi rešitve na področju železniškega prometa na vodikov pogon.
Salonit Anhovo je eden izmed vodilnih pobudnikov pri vzpostavljanju čezmejne vodikove doline Severnega Jadrana. Projekt je dosegel nadnacionalno raven z jasno skupno politično voljo s podpisom tristranskega pisma o nameri, ki ga podpirajo Slovenija, Hrvaška in Furlanija – Julijska krajina. Salonit Anhovo se združuje z deležniki vseh treh držav, da med seboj delijo znanja in rešitve, saj se zavedajo, da lahko s skupnimi močmi in sodelovanjem prej dosežejo učinkovito razogljičenje gospodarstva in konkurenčne prednosti, ki jih ponuja vodikov ekosistem v celotni verigi vrednosti.
