Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kdaj bo uveljavljen kavcijski sistem in o tem, kako bo Slovenija dosegla sprejete cilje pri ravnanju z nekaterimi vrstami odpadkov.
MOP se že pripravlja na uvedbo kavcijskega sistema
Ob sprejetju ZVO-2 je Državni svet spodbudil razpravo o uvedbi kavcijskega sistema za PET plastenke, kar naj bi opredelil tudi ZVO-2. Kaj so glavni razlogi za uvedbo kavcijskega sistema in katere cilje se želi doseči, kdaj bi ga naj uvedla Slovenija?
EU in RS spodbujata izvedbo ukrepov, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. V Sloveniji nameravamo vzpostaviti kavcijski sistem in ministrstvo je že pričelo s pripravo in preučitvijo podlag z namenom, da bi bil uveden čimprej. Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (prenos v nacionalni pravni red z uredbo) od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da PET plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane PET plastike, od leta 2030 dalje pa vse plastenke pijač 30 odstotkov. Hkrati narekuje, da članice do leta 2025 za namene recikliranja ločeno zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov. Glavni razlogi za uvedbo kavcijskega sistema so: doseganje prej navedenih okoljskih ciljev in zagotovitev ustreznega ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, ki se za namene uporaba reciklata v novih proizvodih, ki so v stiku z živili, morajo zbirati ločeno od ostale odpadne embalaže, ki ni namenjena ali ni bila uporabljena v stiku z živili. Prav tako v novem predlogu evropske komisije za uredbo o embalaži in odpadni embalaži pričakujemo, da bo kavcijski sistem za odpadne plastenke in pločevinke pijač obvezen.
Statistični podatki o količini komunalnih odpadkov in odpadkih, ki nastajajo v proizvodnji in storitveni dejavnosti v Sloveniji, kažejo rast. Kaj najbolj vpliva na takšno rast in kako so regije v državi uspešne pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov?
Slovenija ima visok odstotek ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, vendar so rezultati med posameznimi občinami različni, kot tudi sama kakovost ločenega zbiranja. V Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov Republike Slovenije (2022) si lahko ogledate tudi uspešnost posameznih občin (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Operativni-programi/op_odpadki_2022.pdf).
V letu 2023 je predvideno obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Katere cilje želi doseči Slovenija pri zmanjšanju odpadne hrane in koga bo zavezal predpis o obveznem ločenem zbiranju bioloških odpadkov?
Države članice moramo do 31. decembra 2023 zagotoviti ločeno zbiranje komunalnih bioloških odpadkov, od 1. januarja 2027 pa lahko države članice komunalne biološke odpadke, ki vstopajo v aerobno ali anaerobno obdelavo, štejejo kot reciklirane samo, če so ti zbrani ločeno ali ločeni na kraju nastanka.
Cilj obdelave bioloških odpadkov je zagotoviti obdelavo z najnižjimi možnimi emisijami in optimalno energetsko učinkovitostjo ter uporabo hranil in ogljikovodikov, ki jih vsebujejo biološki odpadki.
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom že od začetka veljavnosti leta 2010 ureja ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kadar jih ni mogoče hišno kompostirati. Ostanki hrane se lahko zbirajo skupaj z drugimi biološko razgradljivimi odpadki v posebnih zabojnikih. Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je najpomembnejši pogoj za dobro kakovost komposta v primeru njihove obdelave. Izvajanje določb te uredbe mora spremljati intenzivno ozaveščanje in javno obveščanje o izvajanju ukrepov na tem področju. Rok, v katerem so morali izvajalci javne službe zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva, je bil 30. junij 2011. Zbiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev se izvaja v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
V skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) morajo države članice sprejeti ukrepe za spodbujanje preprečevanja in zmanjševanja odpadne hrane ter prepoloviti količine odpadne hrane do 2030.
Do leta 2024 naj bi 100 % embalaže že zajel sistem PRO. S katerimi ukrepi naj bi to dosegli? Bo zaradi tega spremenjena uredba?
Cilji so različni glede na vrsto embalaže, med obvezne masne tokove, za katere naj bi veljal sistem PRO, pa sodi embalaža. Proizvajalec proizvodov, za katere velja PRO, pa mora upoštevati vse prepovedi, zahteve in druga pravila ravnanja, da se zagotovi predpisano ravnanje z odpadki, ki nastanejo po uporabi takih proizvodov.
Kaj bo določila uredba o eko dizajnu za trajnostne izdelke, ki jo naj bi MOP predstavil v prihodnjem letu?
Evropska Komisija je marca letos predstavila predlog Uredbe o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov. Predlog uredbe se obravnava na Delovni skupini Sveta za notranji trg. Nanaša se na vsebine notranjega trga in zahtev za proizvode, kar je v pristojnosti MGRT.
