Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali o težavah pri umeščanju objekta v prostor, saj gre za dolge administrativne postopke pri pridobivanju dokumentacije. Ne le pri sončnih elektrarnah in energetskih objektih. Pomembno je tudi, ali se bodo na podlagi ustreznejših zakonodajnih določb pravočasno vključile v različne postopke pri posegih v prostor zainteresirane javnosti.
Težave pri umeščanju objektov v prostor
Pri umeščanju različnih objektov v prostor, zlasti energetskih, je največja težava pridobivanje soglasij, tudi za postavitev sončnih elektrarn, kar je v prejšnji številki revije EOL izpostavila tudi predstavnica Zadruge sončnih elektrarn Slovenije. Zlasti gre za postopke za pridobivanje dokumentacije. Ali so predvidene kakšne spremembe za racionalizacijo in optimizacijo administrativnih postopkov, hkrati pa za opredelitev pravočasne vključitve zainteresirane javnosti v postopke, ko se odloča o posegih v prostor?«
Postopke pri umeščanju v prostor sta racionalizirala dva zakona
Z namenom racionalizacije postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj za gradnjo sta bila decembra 2021 sprejeta nova zakona: Zakon o urejanju prostora (ZureP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1).
Tako nova kot tudi obstoječa prostorska zakonodaja določa način sodelovanja in vključevanja javnosti v postopke. Javne objave gradiv, javne razgrnitve in predstavitve so z zakonom predpisane in potekajo najmanj v vseh ključnih fazah priprave strateških in izvedbenih prostorskih aktov.
Skladno z ZureP-3 so pristojnosti glede umeščanja v prostor razdeljene glede na vrsto ureditev. Država je pristojna le za umeščanje ureditev državnega pomena. Na področju energetske infrastrukture so prostorske ureditve državnega pomena elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW. Ministrstvo za okolje in prostor ne vodi nobenega postopka za umeščanje sončne elektrarne državnega pomena.
Za umeščanje sončnih elektrarn moči manjše od 10 MW so pristojne občine.
