Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, kako se Slovenija, zlasti pa občine, pripravljajo na letošnji Evropski teden mobilnosti in ali spremljajo tudi podatke, kako Slovenija dosega cilje pri razogljičenju prometa.
Kmalu zakon o infrastrukturi za alternativna goriva
V okviru evropskega tedna mobilnosti občine pripravljajo različne programe, ki jih finančno podpre MzI. Slovenska platforma za trajnostno mobilnost je tudi namenjena spodbujanju dobrih praks in spreminjanju mobilnostnih navad vsakega posameznika. Ali bo v letošnjem ETM MzI oziroma Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko predstavil tudi podatke, kako je Slovenija realizirala cilje NEPN v prometu v letu 2020, s katerimi ukrepi bo spodbudila hitrejše razogljičenje prometa do leta 2025 in kateri projekti iz letošnjega ETM najbolj pospešujejo zeleno tranzicijo prometa? Kako bo Slovenija še bolj spodbujala e-mobilnost?
Namen Evropskega tedna mobilnosti je informiranje in obveščanje javnosti ter promocija trajnostne mobilnosti skozi vse leto, kar pomeni izvedbo ukrepov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na prebivalce v slovenskih občinah ter jih aktivno spodbujajo k spremembi potovalnih navad. Pri tem je Slovenska platforma za trajnostno mobilnost namenjena ozaveščanju ter spodbujanju dobrih praks in spreminjanju mobilnostnih navad vsakega posameznika. Letos bo na Evropskem tednu mobilnosti 2021 sodelovalo 84 občin, sedem izmed njih že dvajsetič.
Na ministrstvu redno spremljamo tudi uresničevanje ukrepov in doseganje ciljev z energetsko-podnebnega načrta (NEPN). Krovni strateški dokument s tega področja je Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050. Njene ključne vrednote korektno povzema tudi evropski teden mobilnosti. Zato načrtovalci aktivnosti in dogodkov v okviru ETM vsako leto posebno pozornost namenimo politiki trajnostne mobilnosti, katere sestavni del je cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. Vendar je potrebno poudariti, da je NEPN le eden od načrtov s področja prometne politike, zato ga letos v času ETM posebej ne bomo izpostavljali.
Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko preko različnih finančnih instrumentov spodbuja zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih osneževal, ki nastajajo na področju prometa. Ukrepi, ki so predmet sofinanciranje, spodbujajo aktivno mobilnost (hoja, kolesarjenje), uporabo javnega potniškega prometa in mobilnost z alternativnimi gorivi (AG) v prometu. Pri slednjem bo sofinanciranje namenjeno predvsem vzpostavitvi polnilnih/oskrbovalnih mest za elektriko in vodik, v tranzicijskem obdobju pa lahko tudi za oskrbovalna mesta za stisnjen in utekočinjen zemeljski plin. Operacije se bodo financirale tako z EU finančnimi instrumenti (v okviru Evropske kohezijske politike, Načrta za okrevanje in odpornost, REACT-EU) kot tudi sredstvi državnega proračuna, ki bodo namenjena predvsem izvedbi pilotnih projektov.
Občine pa lahko kandidirajo tudi za evropska sredstva Evropskega regionalnega sklada za razvoj v okviru instrumentov »Celostne teritorialne naložbe« in »Dogovor za razvoj regij«. Upravičenke v prvem primeru so mestne občine za projekte vozlišč parkiraj in prestopi (P+R), projekte za razvoj kolesarske infrastrukture, projekte infrastrukture za pešce, projekte na področju infrastrukture za javni mestni potniški promet ter projekte za upravljanje mobilnosti v mestih in razvoj uporabe sodobnih tehnologij. Pri instrumentu »Dogovor za razvoj regij« pa se občinam sofinancira gradnja regionalnih kolesarskih povezav, ki povezujejo središče regionalnega oz. lokalnega pomena s svojim zaledjem in so namenjene predvsem za spodbujanje dnevne mobilnosti.
Aktivnosti, ki najbolj pospešujejo zeleno tranzicijo prometa in se bodo izvajale tudi v letošnjem ETM, so zaprtje ulic, trgov in središč mest za motorni promet, spodbujanje prevozov na klic z namenom izboljšati dostopnost do javnega prevoza na redkeje poseljenih območjih, kjer ni storitev javnega prevoza ali je ponudba močno okrnjena, promocija javnega prevoza, promocija aktivne mobilnosti različnih starostnih skupin (aktivno v vrtec in šolo, šolska ulica, izmenjevalnica in popravljalnica koles, delavnice za starejše, pešbus, peš kažipoti).
Ministrstvo za infrastrukturo je v preteklem obdobju pričelo z intenzivnimi aktivnostmi za udejanjanje e-mobilnosti. Je tudi partner v konzorciju držav članic EU pri izvedbi projekta IDACS, ki je podporni projekt EU programa Instrument za povezovanje Evrope. V okviru projekta smo tako identificirali vse deležnike na področju e-mobilnosti, opredelili njihove vloge in naloge, vzpostavili celovit informacijski sistem za evidentiranje ID kod na področju e-mobilnosti ter nadgradili spletni portal – nacionalna točka dostopa, kjer bodo, poleg prometnih podatkov, končnim uporabnikom v realnem času na razpolago tudi celoviti podatki o polnilnih mestih za električna vozila. Na podlagi evidentirane obstoječe polnilne infrastrukture bo tako mogoče identificirati geografska področja, ki so infrastrukturno podhranjena, in določiti optimalne lokacije, predvsem v povezavi z obremenitvijo električnega omrežja, za širitev javne infrastrukturne mreže. Vzpostavitev goste, dostopne in interoperabilne javne mreže polnilne/oskrbovalne infrastrukture za AG v prometu je osnovni pogoj za razcvet in promocijo mobilnosti z AG v prometu. Ministrstvo bo z različnimi finančnimi instrumenti spodbujalo vzpostavitev javne mreže za polnilno infrastrukturo za električna vozila, spodbujanje nakupa električnih vozil pa izvaja EKO sklad.
Vzporedno pa poteka tudi priprava nacionalne zakonodaje (zakona o vzpostavitvi infrastrukture za AG v prometu), s katerim bomo področje pravno podrobneje opredelili v skladu z novimi/prenovljenimi EU predpisi, ki jih je Evropska komisija že objavila v okviru paketa »Fit for 55«.
