Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kako so se podjetja odzvala na nova določila uredbe o embalaži in odpadni embalaži in kako bo MOP spodbudil podjetja k izpolnjevanju novih obveznosti. Poleg tega pa še, kaj bo ministrstvo storilo za odstranjevanje blata iz čistilnih naprav, kar je za podjetja vse večja težava.
Ministrstvo se odloča za gradnjo infrastrukture za monosežig blata
Za kakšne rešitve pri odstranjevanju blata iz čistilnih naprav se je odločil MOP, saj se upravljavci čistilnih naprav srečujejo z vse višjimi cenami pri rešitvi tega problema?
Obvezna ravnanja z blati komunalnih ali skupnih čistilnih naprav (BKČN) in predvidene tehnike obdelave blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so navedene v leta 2016 sprejetem Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov RS. BKČN ne uvrščamo med komunalne odpadke.
Za blata komunalnih ali skupnih čistilnih naprav je predvidena naslednja obdelava:
• aerobna obdelava (kompostiranje in namensko kompostiranje),
• anaerobna obdelava v napravah za pridobivanje bioplina,
• uporaba v kmetijstvu kot gnojilo (odlaganje na kmetijske površine),
• termična obdelava (sežig, sosežig, monosežig s kasnejšo rekuperacijo fosforja).
V pripravi je novelacija navedenega programa, ki pa na področju obdelave BKČN prinaša spremembe na področju termične obdelave, in sicer le monosežig s kasnejšo rekuperacijo fosforja.
Republika Slovenija želi zagotoviti samostojnost Slovenije pri obdelavi BKČN ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami zaradi potreb po specializiranih napravah za obdelavo (uveljavitev načela samozadostnosti in bližine). Zadnja kriza (epidemija in odločitve določenih držav članic EU glede ravnanja z BKČN) je pokazala, da je ta možnost sodelovanja skoraj vedno bolj ali manj enostranske narave (na pobudo in potrebo Slovenije). V izogib temu in takim odločitvam Republika Slovenija usmerja svoje aktivnosti v izgradnjo infrastrukture za končno dispozicijo blat iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav – obdelavo blat po postopku monosežiga z možnostjo kasnejše rekuperacije fosforja iz s fosforjem bogatega pepela.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) predlaga kot končno dispozicijo BKČN monosežig, ker je ena ključnih tehnologij pri prehodu na podnebno nevtralnost in nekoliko bolj krožno gospodarstvo.
Izvoz BKČN ureja trg, ki se je zaradi že znanih prepovedi izvoza BKČN v posamezne države članice EU v prvi polovici leta 2020 povsem sesul. V tako kratkem času država (MOP) težko ureja zadeve s posegom na področje tržne dejavnosti in išče rezervne scenarije. V zadnjem letu se je, kljub trditvam posameznih deležnikov, izkazalo, da na trgu EU še obstajajo proste kapacitete za predelavo blat iz čiščenja komunalnih odpadnih vod, vendar pod drugimi pogoji in s povsem drugačno končno ceno tako transporta kakor tudi obdelave, ki je pogosto nesprejemljiva.
Po novi uredbi registriranih malo zavezancev
Nova uredba o embalaži in odpadni embalaži je razširila odgovornost za plačilo stroškov pri ravnanju z odpadno embalažo. Med drugim so se morala podjetja, ki doslej niso bila vključena v sistem, vpisati v evidenco proizvajalcev, s 1. julijem pa bi že morala vzpostaviti evidenco o dajanju embalaže na trg. Kako so se odzvala podjetja, kaj kažejo prvi podatki in kako bo Ministrstvo spodbudilo podjetja k izpolnjevanju obveznosti iz Uredbe?
Pred uveljavitvijo nove uredbe je bilo na ARSO registriranih 8.500 zavezancev, konec prejšnjega tedna pa okoli 9.400, torej se jih je po novi uredbi registriralo okoli 900 zavezancev.
