| | | |
| V tej številki revije EOL je Ministrstvo za okolje in prostor odgovorilo na štiri vprašanja. Prvo se je nanašalo na male komunalne čistilne naprave, saj se roki za namestitev postopoma približujejo, občine pa opozarjajo, da bi se moral zakonodajalec odločiti za manj stroge rešitve. Do precejšnjih zaostankov prihaja pri reševanju vlog za vse vrste rabe vod. ARSO je sprejel akcijski načrt za odpravo zaostankov, a to se bo zgodilo do leta 2017. Prenos direktive IED bo kmalu končan, razprava o Prostorski strategiji pa je trajala do 12. junija. O tej temi bomo v reviji EOL pisali v eni naslednjih številk. | |
Ministrstvo išče rešitve, ki bi bile manj stroge
V naseljih, kjer še ni zgrajena kanalizacija, in na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, ne bo več dovoljena uporaba pretočnih greznic. Na vodovarstvenih območjih že letos, drugje pa do leta 2017. V občinah in v komunalnih podjetjih se pojavljajo predlogi za določitev novega roka, saj bi imele tako več možnosti za postopno ureditev javne kanalizacije na manj poseljenih območjih, problem pa vidijo tudi v tem, da je za marsikatero gospodinjstvo to strošek, ki ga ne bodo zmogli. Kakšno je stališče ministrstva?
Veljavna Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 98/07 in 30/10) v zvezi z urejanjem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območjih brez javne kanalizacije določa, kot je navedeno v nadaljevanju. Če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, morajo lastniki obstoječih stavb na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:
- 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, in
- 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na zgoraj navedenih območjih.
Do teh rokov lahko lastniki obstoječih stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe pretočne greznice ali zbirajo komunalno odpadno vodo v obstoječi nepretočni greznici, ki jo prazni izvajalec javne službe.
V pripravi je novelacija predpisov s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, in sicer bodo v novi uredbi predvidoma združene vsebine, ki so trenutno zajete v naslednjih predpisih:
- Uredba odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode,
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Kakšne rešitve konkretno so predvidene, bo širši javnosti znano ob predložitvi osnutka predpisa v javno obravnavo. Osnutek predpisa je trenutno v internem usklajevanju na ministrstvu. Predvidevamo, da bo v javno obravnavo posredovan še pred poletjem.
Ministrstvo je pri pripravi osnutka nove uredbe proučilo tudi predloge zainteresiranih (npr. občine) in išče rešitve v smeri, ki bi bile manj stroge od zahtev v veljavnih predpisih.
V pripravi je tudi novelacija operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Vsebina novelacije:
- seznam in meje aglomeracij (ažurni podatki CRP, upoštevanje določenih stavb),
- zahteve za aglomeracije < 2.000 PE,
- zahteve za individualne ureditve.
Razprava o prostorski strategiji do sredine junija
MOP je javnosti predstavil izhodišča za prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Katere so bistvene novosti v izhodiščih in do kdaj bo potekala razprava o izhodiščih?
Javno posvetovanje glede Prostorske strategije je odprto do 12.6.2015. Več pa na spletni povezavi:
Prenos direktive IED kmalu pod streho
Kdaj bo v slovenski pravni red prenesena nova direktiva o industrijskih emisijah in kje se kažejo največje težave pri pripravi nove uredbe?
Del IED je bil prenešen v naš pravni red že s sprejetjem novele Zakona o varstvu okolja (ZVO-1F) (Uradni list RS, št. 92/13), Uredbe o emisiji snovi in odstranjevanju odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 64/14) in Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila
Ministrica bo predvidoma v mesecu juniju 2015 sprejela Pravilnika o obratovalnem monitoringu podzemne vode in stanja tal. V maju 2015 je bil v ponovni javni obravnavi osnutek Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, ki bo predvidoma sprejet do konca julija 2015. V tretjem četrtletju 2015 naj bi šli v javno obravnavo še preostali dve uredbi (Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav ter Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sosežig odpadkov in njihovih emisijah), z namenom, da se ju čimprej sprejme. S tem bo prenos direktive končan.
Največje težave se kažejo pri prenosu Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega – v dosedanji javni obravnavi se je izpostavila predvsem problematika povezana z varstvom tal in podzemnih voda, konkretno v povezavi s pripravo t.i. izhodiščnega poročila, in problematika vezana na uporabo Zaključkov o BAT v postopku izdaje okoljevarstvenih dovoljenj. Glede obveznosti priprave izhodiščnih poročil, s katero so bili sicer upravljavci seznanjeni že dlje časa, bo potrebno najti rešitev, ki bo zagotavljala primerno ravnotežje med upoštevanjem zahtev in rokov, ki jih nalaga direktiva, ter stroški in sposobnostjo upravljavcev, da izdelajo to poročilo. Z izdelavo izhodiščnih poročil bo vzpostavljena pomembna slika stanja tal in podzemne vode pod lokacijami industrijskih naprav, ki bo omogočala, da se ob prenehanju obratovanja naprave ugotovi, ali je prišlo do znatnega onesnaženja tal in podzemne vode in ali mora upravljavec izvesti ukrepe, s katerimi območje naprave ob upoštevanju takratne ali s prostorskimi akti določene prihodnje rabe ne bo predstavljajo pomembnega tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Glede uporabe Zaključkov se ministrstvo dogovarja s Službo Vlade za zakonodajo o nomotehničnem načinu prenosa – najverjetneje bo to Uredba o izvajanju Zaključkov o BAT za vsakokratno vrsto naprav in dejavnosti.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav – pri prenosu dela direktive, ki se nanaša na velike kurilne naprave, bo glavna problematika uvajanje derogacij, ki jih direktiva omogoča – glede doseganja mejnih vrednosti emisij snovi v zrak. Zlasti bodo to derogacije: prehodni nacionalni načrt, odstopanje z omejenim trajanjem (“opt-out”) in sistemi daljinskega ogrevanja.
Uredba o sežigalnicah odpadkov, napravah za sosežig odpadkov in njihovih emisijah
– ne pričakujemo posebnih izzivov, ker direktiva ne prinaša bistvenih odmikov od dosedanje ureditve.
Vloge za vse vrste rabe vode bodo še v zaostanku
Pri izdaji koncesij za male hidroelektrarne in za drugo rabo vod prihaja do zamud. Kakšno je zanimanje za pridobitev koncesij za male hidroelektrarne in kako boste odpravili zamude?
Na letni ravni ARSO prejme okoli 60 vlog za rabo vode za proizvodnjo električne energije v MHE, vendar je večina teh zadev povezana z že obstoječimi vodnimi pravicami za tovrstno rabo vode (zahteve po povečanju odvzema vode, spremembi višinskih kot, širjenje odsekov, prenos pravice na drugega imetnika). Statistično se ne vodi podatkov o tem, koliko je vlog za podelitev nove vodne pravice za rabo vode v MHE, in koliko je takih, kjer se obstoječa vodna pravica spreminja ali prenaša na novega imetnika. Vendar ocenjujemo, da je vlog za novo umeščanje rabe vode v MHE cca. 20 % vseh vlog vloženih za rabo te vrste vode. Za odpravo zaostankov je bil na ravni ARSO sprejet akcijski plan, kjer se predvideva, da bodo zaostanki (za vse vrste rabe vode) odpravljeni do konca leta 2017.
