| | | |
| V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij, bralcev in revije EOL. V tej številki objavljamo odgovore na vprašanja o pomenu sheme EMAS za podjetja, o kakovosti pitne vode in o ukrepih Slovenije proti ekstremnim vremenskim pojavom. Pripravljajo akcijski načrt, ki bi Slovenijo bolje pripravil na ekstremne vremenske dogodke, ki povzročajo čedalje večjo škodo in ogrožajo življenja. | |
EMAS bi moral prinesti prednost na trgu
Čeprav v Sloveniji narašča število ozaveščevalnih podjetij, ki so uspešna v uvajanju sistemov za ravnanje z okoljem, pri dveh instrumentih zaostaja za evropskim povprečjem. Najbolj očitno je to pri shemi EMAS, nič boljše ni pri okoljski marjetici. Zakaj ni večjih premikov?
Tako EMAS (Sistem okoljskega vodenja organizacij) kot Evropski znak za okolje (Ecolabel, t.i. marjetica) sta prostovoljna instrumenta na ravni Evropske unije. V EMAS se registrirajo podjetja in organizacije (tudi iz javne uprave), ki želijo izboljšati svojo okoljsko učinkovitost in se zavežejo, da bodo redno vrednotila, upravljala in izboljševala svojo okoljsko uspešnost. V Sloveniji je trenutno v EMAS registriranih 9 podjetij na 15 lokacijah. Po študiji EK, registrirane organizacije kot prednosti uvedbe EMAS omenjajo: povečan prihranek zaradi večje učinkovitosti, zmanjšanje nepredvidenih nezgod in izboljšanje odnosov z zainteresiranimi deležniki (http://ec.europa.eu/environment/emas/pdf/news/costs_and_benefits_of_emas.pdf). Poleg okoljskih koristi so torej tudi ekonomske.
Evropski znak za okolje je ravno tako prostovoljni instrument in je namenjen spodbujanju gospodarskim subjektom, da razvijajo in tržijo izdelke in storitve, ki izpolnjujejo visoke okoljske standarde in so kakovostni. Trenutno je v Sloveniji 11 organizacij, ki so pridobili znak za okolje za 41 izdelkov in storitev.
Zakaj v Sloveniji ni več EMAS registriranih organizacij in tistih, ki so pridobili evropski znak za okolje? Po podatkih ARSO zanimanje obstaja, kot pristojno telo za registracijo so znižali tudi nekatere pristojbine. Verjetno je več razlogov, zakaj je EMAS v Sloveniji manj zastopan. V prvi vrsti gre predvsem za nepoznavanje same registracije kot tudi postopka za vstop v sistem. Ena od pomembnih stopnic je gotovo tudi začetni vložek in potem sprotno delo in vrednotenje same organizacije, pri znaku za okolje pa razvoj izdelka oz. storitve po visokih predpisanih (nadstandardnih) merilih. Veliko organizacij prav gotovo pričakuje evidentne in kratkoročne ekonomske koristi registracij in označevanja, kar pa ni vedno dosegljivo.
Verjamemo, da bi delež uporabe obeh omenjenih instrumentov v Sloveniji boljši, če bi njuno pridobivanje bolj aktivno spodbujali s ciljano strokovno podporo in pomočjo podjetjem oz. organizacijam, s finančnimi spodbudami in seveda tudi širše s promocijo trajnostne proizvodnje in potrošnje (življenjski vzorci). To bo ena od nalog MOP in tudi drugih resorjev, ko pripravljamo politike in ukrepe za prestrukturiranje v krožno gospodarstvo.
Za organizacije, ki tržijo izdelke in storitve, je namreč ključno, da jim določene oznake in certifikati prinesejo prednost na trgu. Ob tem pa morajo tudi potrošniki spoznati, da njihove izbire vplivajo na okolje in s tem, ko imajo na voljo ustrezno in verodostojno označevanje (kar evropski znaki kot rezultat kompleksnega sistema razvoja meril vsekakor so), je njihova izbira olajšana.
Za vodo MOP ni pristojen
Kakor kažejo kazalci okolja v Sloveniji, se je kakovost pitne vode v obdobju 2006–2012 le malo izboljšala. Mišljeni sta mikrobiološka in kemijska onesnaženost. S katerimi ukrepi in rešitvami bi lahko izboljšali te razmere in kateri deli Slovenije so najbolj ogroženi?
Zagotavljanje kakovostne pitne vode je v pristojnosti Ministrstva za zdravje.
Pripravlja se akcijski načrt za prilagoditev podnebnim spremembam
Slovenija v zadnjih letih doživlja ekstremne vremenske pojave, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in ogrožajo življenje ljudi. S kakšno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam bo Slovenija preprečevala posledice katastrofalnih vremenskih dogodkov in kateri organ v državi je prevzel ali bo prevzel vlogo koordinatorja za boljšo pripravljenost države na ekstremne dogodke?
Velik del Slovenije spada med območja identificirana kot bolj ranljiva na vplive podnebnih sprememb. Pravilno tudi ugotavljate, da se posebej v zadnjem obdobju opaža porast števila ekstremnih vremenskih dogodkov ter povečanje obsega škode, ki ga ti povzročijo. Vplivi podnebnih sprememb pa niso samo v obliki pogostejšega pojavljanja in bolj intenzivnih ekstremnih vremenskih pojavov, temveč se kažejo tudi kot postopne spremembe – zaznano podaljševanje vegetacijske dobe ali zmanjševanje števila zelo mrzlih dni.
Dotikajo se vseh sektorjev in gospodarskih aktivnosti, zato potrebujejo celovito obravnavo, medresorsko sodelovanje in zmogljivo koordinacijo. Ministrstvo, pristojno za okolje, je ravno letos ponovno obudilo aktivnosti v smeri priprave celovitega, medsektorskega pristopa k prilagajanju podnebnim spremembam. V pospešeni pripravi je celovita nacionalna ocena tveganj. Ob sodelovanju z zunanjimi eksperti pod vodstvom prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj, na srečanjih medresorske delovne skupine za prilagajanje ter upoštevajoč podnebnih scenarijev ARSO, se s pomočjo ekspertne metode pripravlja ocena vplivov, kot podlaga za akcijski načrt ukrepov, ki bi usklajen do konca leta 2015. Pri pripravi akcijskega načrta bo poudarek na tistih ukrepih, ki bodo imeli večkratni učinek. To pomeni, da bodo ti ukrepi hkrati učinkoviti tako na področju prilagajanja kot tudi na področju blaženja podnebnih sprememb. Vključujoča priprava akcijskega načrta bo predstavljala pravo podlago za boljšo pripravljenost države na izzive in tudi priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe in tudi prvi pogoj, da se prične s sistematičnim izvajanjem potrebnih ukrepov.
