Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja – EOL 84/85

Gozdno-lesna veriga v Programu podeželje

MKO je prevzel koordinacijo za izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Ali je ob koncu leta 2013 znano, kakšni so konkretni rezultati delovanja medresorske skupine, kaj se je spremenilo v gospodarjenju z gozdovi, kako se je izboljšal položaj lesno predelovalne panoge in katera podjetja ali Centri za predelavo lesa so dobila sredstva za naložbe?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namenilo iz PRP 2007- 2013 znatna sredstva z krepitev gozdno lesne verige.

Program razvoja podeželja 2007 – 2013 – analiza

Izplačila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), na podlagi Programa razvoja podeželja 2007-2013, iz ukrepov:

• 122 – Povečanje gospodarske vrednosti gozdov,
• 123 – Dodajanje vrednosti kmetijskih in gozdarskim proizvodom,
• 311 – Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti,
• 312 – Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

Izplačila PRP s področja gozdno-lesne verige do julija 2013 (glej tabelo spodaj):

Izplačila PRP s področja gozdno-lesne verige do julija 2013

Program razvoja podeželja 2014 – 2020

MKO si bo v novem programskem obdobju prizadeval za nadgradnjo že uveljavljenih ukrepov PRP za področje gozdno-lesne verige z ukrepi, ki spodbujajo poslovno povezovanje lastnikov gozdov ter povečujejo predelavo lesa in izboljšujejo konkurenčnost vseh deležnikov v gozdno-lesni verigi.

Možni ukrepi na področju gozdarstva in predelave lesa v novem Programu razvoja podeželja 2014-2020

Naložbe v osnovna sredstva (17. člen) (Naložbe v gozdno infrastrukturo; 10 mio EUR)

Razvoj kmetij in podjetij (19. člen) (Naložbe v nekmetijske dejavnosti na podeželju na področju rabe in druge predelave lesa; 66,5 mio EUR)

Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa (26. člen) (Naložbe v nakup nove mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa. Naložbe v neindustrijsko predelavo lesa (žage, sekalniki, cepilniki,…) – nadaljevanje ukrepa 122 in 123 PRP 2007-2013 (40 mio EUR samo v GL verigo).

Za investicije v gozdno-lesno verigo, v gozdarstvo in neindustrijsko predelavo lesa je v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, namenjenih 50 mio EUR. Investicije v nekmetijske dejavnosti na podeželju (druga stopnjo predelave lesa – proizvodnja pohištva) bo mogoče podpreti v okviru Ukrepa Razvoj kmetij in podjetij za katere bo namenjeno 66,5 mio EUR.

Letos 9 projektnih predlogov za Naturo 2000

V koliko je točna informacija, da je Slovenija v Bruslju skoraj v celoti pustila neizkoriščena sredstva za Naturo 2000 in kakšno politiko načrtuje MKO za Naturo 2000 v naslednji finančni perspektivi?

LIFE+ je program za okolje, ki je namenjen projektom s področja okolja, vključno projektom s področja narave in biodiverzitete, ki vključuje tudi ukrepe na območjih Natura 2000.

Slovenija že od leta 2000 sodeluje v programu LIFE. Pridobili smo 20 projektov s področja narave in biotske raznovrstnosti v skupni vrednosti okrog 30 milijonov EUR, od tega je 16 milijonov sredstev programa LIFE+ .

Glede na to, da se iz evropskega finančnega programa LIFE, edinega, ki je namenjen izključno financiranju projektov za implementacijo okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter integracije okolja v druge politike, financirajo zelo zahtevni projekti, s katerimi se rešuje evropsko pomembne okoljske probleme, je pristojno ministrovo spodbujalo črpanje sredstev tudi tako, da je vključno do leta 2011 projekte, ki jih je izbrala Evropska komisija, sofinanciralo v višini 20% vrednosti, čeprav sofinanciranje LIFE projektov s strani države ni obvezno. V letu 2012 pa zaradi pomanjkanja sredstev ministrstvo ni objavilo razpisa za sofinanciranje projektov. Posledica tega je bila, da smo v letu 2012 v Bruselj poslali le 1 projektni predlog na temo Natura 2000, ki pa ni bil potrjen za sofinanciranje. V letošnjem letu je MKO objavilo razpis za sofinanciranje v višini do 30% skupne vrednosti projekta in prejelo tudi skupno 34 projektnih predlogov, od tega 9 na temo Natura 2000. Projekti so trenutno v fazi ocenjevanja, rezultati pa bodo predvidoma znani v marcu 2014.

Poleg zahtevne finančne strukture pa so zahtevna tudi merila za izbor projektov (izbor opravi Evropska komisija), zato je zelo pomembna kakovost projekta. Sofinanciranje ni edina pomoč in spodbuda, ki jo je ministrstvo nudilo tistim, ki so želeli pridobiti sredstva za projekt iz programa LIFE+. O programu LIFE+ in o razpisu je informiralo najširši krog ljudi preko različnih medijev, organiziralo je delavnice in individualna svetovanja ter pomagalo pri pripravi in oblikovanju čim bolj kakovostnih projektnih predlogov. Vendar je treba poudariti, da gre pri programu LIFE+ za t.i. »bottom up« pristop. To pomeni, da projekte lahko predlaga in pripravi kdor koli. Na odločitev, katere projekte poslati v Bruselj pristojno ministrstvo nima nikakršnega vpliva, saj mora Evropski komisiji posredovati vse prejete projektne predloge.

Prav kakovost projektov je odločilna za pridobitev sredstev. V okviru letnih razpisov Evropske komisije za pridobitev sofinancerskih sredstev iz programa LIFE+ so za vsako državo določene t.i. okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se dodeljujejo sredstva projektom. Res je, da Slovenija zaradi slabše kakovosti projektov letne kvote običajno ne izkoristi v celoti. Od 9 projektov na temo Natura 2000, ki jih je Slovenija poslala v Bruselj, jih je 6 dovolj kakovostnih in imajo možnost pridobiti LIFE sredstva, trije pa so izpadli iz ocenjevanja, ker niso ustrezali kriterijem.

Sredstva za financiranje projektov Nature 2000 pa je bilo v obdobju 2007 – 2013 možno pridobiti tudi iz drugih evropskih sredstev. Za program razvoj regij je bil eden od indikatorjev tudi indikator ‘100 projektov za Naturo 2000’, ki je pokazal zelo nizko stopnjo črpanja sredstev v ta namen. Glavni vzrok je bil v tem, da so občine same izbirale možnosti za financiranje iz strukturnih skladov in se prednostno niso odločale za financiranje za Naturo 2000. Ena od pozitivnih izjem je občina Velika Polana, ki je z utemeljitvami na podlagi Nature 2000 prijavila in izvedla več projektov.

Glede evropskih kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 si MKO kot pristojno ministrstvo za območja Natura 2000 prizadeva zagotoviti sredstva za ukrepe, ki pozitivno vplivajo na cilje teh območij. V osnutkih partnerskega sporazuma in operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020 so predvideni naslednji ukrepi:

• Ureditev javne infrastrukture za obisk območij varstva narave (npr. informacijski centri) in naravnih vrednot s poudarkom na upoštevanju ciljev varstva narave, kakovostne interpretacije in možnosti doživljanja narave, kulturne dediščine in krajine ter trajnostne mobilnosti obiskovalcev.
• Vzpostavitev in vzdrževanje dobrega naravovarstvenega stanja najbolj obiskanih območij varstva narave v demonstracijski namen (npr. obnova ali vzdrževanje ekosistemov s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst).
• Za doseganje ciljev območij Natura 2000 bomo, kjer bo to upravičeno in relevantno, podprli tudi odkup naravovarstveno pomembnih površin, ki hkrati zagotavljajo ključne ekosistemske storitve (npr. zadrževanje voda, blaženje podnebnih sprememb, zagotavljanje pitne vode).
• Vzpostavitev koridorjev za zagotovitev ugodnega stanja zavarovanih vrst (nrp. zeleni mostovi, obnova mokrišč).
• Za te ukrepe je v skladu s potrjenim razrezom na Vladi RS predvidenih 45 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Upravljavcem odlagališč dve denarni kazni

Pred letom dni je MKO odgovorilo Komisiji v Bruselj, da bo Slovenija zagotovila izpolnitev 14. člena Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ker nekatera odlagališča še vedno obratujejo brez okoljevarstvenega dovoljenja. Ali je nezakonito stanje v zvezi s 14. členom Direktive v Sloveniji odpravljeno in koliko glob je inšpekcija izrekla v letu 2013?

V postopku pridobivanja OVD so odlagališča odpadkov: Stara Gora Nova Gorica, Špaja dolina Grosuplje, Ostri vrh Logatec in Cero Gajke ptuj (obnovljen postopek).

Navedeni upravljavci odlagališč trenutno na teh odlagališčih ne odlagajo.

Inšpekcija za okolje in naravo je v letu 2013 proti upravljavcem odlagališč uvedla sedem prekrškovnih postopkov, v katerih je bila v petih primerih izrečena sankcija opomin, v dveh primerih pa je bila izrečena globa v višini 10.000 € . Na odlagališča, ki nimajo pridobljenega OVD, se odpadki ne odlagajo.

Negativne presoje za Naturo 2000 Slovenija še ni imela

Zaradi presoje vplivov na območjih Natura 2000 je bilo doslej največ pripomb s strani investitorjev, načrtovalcev in drugih deležnikov, ker se zaradi presoje podaljšujejo postopki, oddaljujejo nekatere pomembne naložbe, povečujejo stroški in podobno. Katere naložbe in projekti so zaustavljeni zaradi Nature 2000, kako potekajo usklajevanja neposredno zainteresiranih in kdaj bi naj prišlo do rešitev pri projektih, kjer se najbolj zamuja?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ni seznanjeno, da bi zaradi celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave do sedaj prišlo do zaustavitev projektov zaradi Nature 2000, saj do sedaj ministrstvo ni izdalo nobene negativne odločbe o sprejemljivosti vplivov na varovana območja Natura 2000. Na vprašanje ne moremo odgovoriti natančneje, ker v vprašanju ni navedenih konkretnih planov, na katere se trditev nanaša.

Presoja sprejemljivosti na varovana območja je pogoj za pridobitev evropskih sredstev in se zahteva v skladu z evropskimi predpisi, ki so transponirani v slovenski pravni red. Postopki so preverjani s strani z zato pristojnega evropskega organa.

Presoje so eden od osnovnih načinov doseganja ciljev Direktive o habitatih in Direktive o pticah in so predpisane v 6. členu Direktive o habitatih (presoja se vsak plan ali program…). Torej se presoja vsaka namera. Kadar plan ne posega na območje Natura 2000 in tudi ni možnosti za daljinski vpliv, potem MOP odloči, da presoja ni potrebna. Letno prejmemo cca 350 vlog, od tega je Natura 2000 le v cca 3% primerov razlog za uvedbo postopka presoje.

Presoja je lahko pozitivna, pozitivna z omilitvenimi ukrepi ali pa negativna. V tem primeru je potem možna prevlada druge javne koristi z izravnalnimi ukrepi

Primera negativne presoje zaradi območja Natura 2000 doslej še nismo imeli, so pa območja Natura določena predvsem na tistih območjih, ki so prednostno namenjena trajnostni rabi (gozdarstvo, kmetijstvo, rekreacija), ne pa industrijskim območjem. Poleg tega se pri presojah upoštevajo tudi drugi okoljski cilji (zdravje, voda, zrak…). Doslej tudi nismo imeli primera prevlade javne koristi za primer Nature.

Izkaže se, da je glede na dejstvo, da je 1/3 Slovenije v Naturi, razmeroma malo velikih problemov in da vendarle življenje teče normalno dalje. Na območjih, ki so v planih opredeljeni za poselitev, ni omejitev, razen v izjemnih primerih, kadar določene vrste živijo v naseljih. V Naturi so možni tudi večji posegi, kot je na primer vojaški poligon Mlake, avtocesta mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, čez Muro, čez Dravo … 

–> Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja (kazalo)