Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kaj bo storilo po odločbi Ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje nekaterih členov ZVO-2 in kako bo ukrepal okoljski minister po sestanku z župani občin slovenske Istre glede oskrbe s pitno vodo.
Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje nekaterih členov ZVO-2, ki se nanašajo predvsem na ravnanje z odpadno embalažo in delo shem. Kaj to pomeni za izvajanje ZVO-2 in kaj bo storilo Ministrstvo za okolje in prostor po odločitvi Ustavnega sodišča?
Ministrstvo pojasnjuje, da je Ustavno sodišče RS izdalo sklep št. U-l-104/22- 15 z dne 19. 5. 2022, s katerim je zadržalo izvrševanja tretjega in četrtega odstavka 37. člena, četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in enajstega odstavka 38. člena, prvega odstavka 40. člena, 41. člena ter prvega, tretjega, četrtega, petega, šestega, osmega in devetega odstavka 275. člena ZVO-2.
Kot je obrazložilo ustavno sodišče, bo skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), kljub zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb ZVO-2, do končne odločitve ustavnega sodišča deloval po pravilih, ki jih je določal ZVO-1. S tem bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje sistema PRO, s katerim ne bo praktično onemogočeno ali čezmerno oteženo izvrševanje teh obveznosti (načelo učinkovitosti). Glavna posledica zadržanja izvrševanja bo v tem, da bo prehod iz do sedaj uveljavljenega sistema skupnega izpolnjevanja obveznosti PRO v novi sistem za nekaj časa odložen.
Z izdajo podzakonskih predpisov s področja sistema PRO je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, ki odloča o zakonitosti sistema PRO iz ZVO-2. Podzakonske akte s področja sistema PRO pripravljamo in se bodo na koncu dopolnili oziroma uskladili glede na odločitev ustavnega sodišča.
Z delovno skupino do več pitne vode v slovenski Istri
Okoljski minister se je sestal z župani istrskih občin in predstavniki Rižanskega vodovoda zaradi krize z vodo v slovenski Istri. Kraške in istrske občine se v štirih desetletjih stalno srečujejo s problemi oskrbe z vodo, na mizi je bilo že več projektov, a noben realiziran. Kaj bo minister predlagal Vladi RS in kakšne so možnosti za nov vodni vir, ki ga potrebuje slovenska Istra? Zaradi podnebnih sprememb bo problem stabilne oskrbe vsako leto večji.
Ministrstvo za okolje in prostor je že leta 2005 pričelo s pripravo Državnega lokacijskega načrta in projektno investicijske dokumentacije za pridobitev dovoljenj za gradnjo za investicijski projekt »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja« z akumulacijo Padež-Suhorca. Študija predlaganih rešitev v okviru postopka DLN je bila izdelana do faze javne razgrnitve, vendar je ministrstvo pred javno razgrnitvijo študije variant leta 2007 prekinilo pripravo projekta.
Med leti 2010 in 2012 je ministrstvo skupaj z občinami regije zastavilo izvedbo projekta v tako imenovani izvedbi Nadgradnje obstoječih lokalnih vodovodov. Izdelana je bila predinvesticijska zasnova ter podpisana Pogodba o obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo obale in Krasa, ki so jo podpisali vsi deležniki. Zaradi težav pri pridobivanju služnosti na predvideni trasi je izvedba projekta zamujala, glede na skrajni rok za pridobitev kohezijskih sredstev iz obdobja 2007-2013. V finančni perspektivi 2014-20 evropske kohezijske politike se projekt ni nadaljeval.
Ministrstvo se je v letu 2020 po ponovnem pregledu vseh predhodnih študij za določitev strateškega vodnega vira odločilo za nadaljevanje projekta Padež-Suhorca in predlagalo vladi Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo, ki je bil sprejet dne 18. 8. 2021.
Na območju slovenske Istre je zaradi dalj časa trajajoče suše v letošnjem letu prišlo do zmanjšanja vodnih količin iz podzemnih in nadzemnih vodnih virov, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo. Po podatkih Agencije RS za okolje vodnatost na tem območju upada že od meseca aprila 2022, in sicer zaradi pojava visokih temperatur zraka in s tem posledično intenzivnejšega izhlapevanja ter sezonsko povečanih potreb odjemalcev vode. To je prispevalo k zelo zgodnjemu pojavu poletnih sušnih razmer na območju slovenske Istre in posledično do pomanjkanja vode za oskrbo s pitno vodo.
Glede na aktualne razmere v letošnjem letu je ministrstvo oblikovalo delovno skupino sestavljeno iz regionalnih deležnikov in MOP, ki bo v najkrajšem času preučila ukrepe, ki jih lahko izvedemo v naslednjih letih:
- možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika;
- razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda;
- povečati ponovno uporabo vode s čiščenjem odpadnih voda za namene zalivanja, pranja javnih površin;
- izvesti snemanja vodovodnih sistemov z namenom ugotovitve najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije;
- pregleda aktivnosti glede poteka DPN Suhorca in pregled tudi drugih možnih dolgoročnih rešitev.
