| | | |
| Posodobljeni NEPN analizira emisije TGP posameznih sektorjev. Kmetijstvo ni izvzeto, zato smo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vprašali, kaj bodo storili, da bo kmetijski sektor zmanjšal emisije za 1 % do leta 2030. Prejeli smo odgovor službe za odnose z javnostmi in promocijo. | |
Ukrepi bodo, a povečanje proizvodnje hrane jih omejuje
V reviji EOL št. 142 predstavljamo nekatere značilnosti posodobljenega NEPN. V njem so med drugim zapisani indikativni sektorski cilji zmanjševanja emisij TGP v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami. Glede na letne emisije v letu 2005 (kmetijstvo je za prometom in široko rabo tretji največji povzročitelj emisij) naj bi po NEPN kmetijstvo zmanjšalo emisije za 1 % do leta 2030. Kaj je in bo kmetijstvo oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano konkretno storilo za zmanjšanje emisij do leta 2020?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda pomena prilagajanja podnebnim spremembam in zavez, ki iz tega izhajajo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu za 1 % do leta 2030 bo doseženo z naborom različnih ukrepov. Na področju rabe in obdelave kmetijskih tal oziroma posevkov bomo spodbujali ukrepe, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in povečujejo ponore in shranjevanje ogljika v tleh. Npr. ohranitvena (minimalna) obdelava tal, pokritost tal in ozelenitev njivskih površin za dvig vsebnosti organske snovi v tleh. Na področju gnojenja bodo podprti ukrepi za povečanje učinkovitosti izrabe mineralnih gnojil v pridelavi kmetijskih rastlin, predvsem dušika (npr. uporaba hitrih testov za določanje potreb po dognojevanju z dušikom, uporaba gnojil z nizkimi izpusti v zrak).
Na področju živinoreje bo ministrstvo spodbujalo ukrepe za povečanje učinkovitosti reje živali. Spodbujali bomo predvsem izvajanje analiz krme in računanje uravnoteženih krmnih obrokov za govedo in drobnico, kar prispeva k zmanjšanju emisij metana iz prebavil rejnih živali. V okviru izvajanja rejskih programov za pasme goved in drobnice bo potekala selekcija v smeri večje učinkovitosti reje domačih živali.
S spodbudami v naložbe v osnovna sredstva bo podprto izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka v živinoreji (npr. mehanizacija, hlevi, skladiščni prostori). Spodbujalo se bo tudi izvajanje nadstandardnih načinov kmetovanja (npr. ekološko kmetovanje), ki manj obremenjujejo okolje in prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. S predlaganimi aktivnostmi bodo ukrepi na področju kmetijstva nadgrajeni tako, da bodo omogočili integracijo podnebne politike v kmetijske ukrepe do leta 2030.
Ob tem je treba izpostaviti omejeno sposobnost kmetijskega sektorja k blaženju podnebnih sprememb, če želimo povečati obseg proizvodnje hrane.
