| | | |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, ali sistematično spremlja stanje rodovitnosti tal in kmetijskih zemljišč ter kako bi lahko na trgu preprečevali prevare, ko gre za označevanje slovenskega porekla pri živilih. Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo na vprašanje, katera območja v Sloveniji so najbolj obremenjena s hrupom. | |
Ministrstvo ne spremlja rodovitnosti tal
Ali ministrstvo sistematično spremlja stanje rodovitnosti tal in kmetijskih zemljišč v državi ter trende rodovitnosti tal, saj je to za dvig stopnje samopreskrbe Slovenije eno izmed prednostih vprašanj?
MKGP sistematično ne spremlja stanja rodovitnosti tal. Predlagamo, da se za odgovor obrnete tudi na KGZS, KIS ali BF.
Pri označevanju porekla pravilni le dve tretjini označb na živilih
Na nedavni seji Vlade RS je bila izdana Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja Podeželja RS za obdobje 2014 – 2020. Kaj je glavni cilj spremembe in v koliki meri se v Shemi kakovosti tudi jasno opredeljuje poreklo izdelka? Pri tem mislimo na kakovost iz Slovenije, saj je na trgu vse več izdelkov, ki oglašujejo kot konkurenčno prednost slovensko preklo, ker je izdelek narejen doma, surovina pa je iz tujine. Kako bi lahko in morali preprečevati prevare na trgu, ko gre za označevanje slovenskega porekla proizvoda?
Predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 je pripravljen predvsem zaradi pričakovane potrditve specifikacije za sadje in predelane izdelke iz sadja v okviru nacionalne sheme kakovosti izbrana kakovost. Potrditev specifikacij pomeni, da se nacionalna shema kakovosti v RS lahko začne izvajati. S tem bodo izpolnjeni pogoji, da pri podukrepu M03.1 vključimo nove upravičene proizvode sadje in predelani izdelki iz sadja v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost. Z vključitvijo novih proizvodov bomo v okviru podukrepa M03.1 podprli tudi upravičence iz sektorja sadjarstvo in jim tako povrnili stroške, nastale z vključitvijo v shemo kakovosti, letnim prispevkom za sodelovanje v njej in preglede, potrebne za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme. Pričakovani rezultati spremembe so povečanje obsega proizvodnje in trženja proizvodov iz sektorja sadjarstvo, boljše vključevanje v agroživilske verige prek shem kakovosti in dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom iz sektorja sadjarstvo.
Zakonodaja, tako Zakon o kmetijstvu kot tudi Pravilnik o postopku priznanja označbe “izbrana kakovost”, določa, da mora za uporabo zaščitnega znaka izbrana kakovost – država pridelave in predelave Slovenija pridelava oziroma reja in predelava potekati v Sloveniji.
V potrjeni specifikaciji za sektor mleka je tako določeno, da morata prireja in predelava mleka potekati v Sloveniji.
Sektor mesa je v shemo izbrana kakovost zaenkrat vstopil samo z zahtevami za goveje in perutninsko meso, prašičje meso zaenkrat v shemo še ni vključeno. Glede na realno stanje rojenih, rejenih in zaklanih govedi v Sloveniji si je sektor za govedo v specifikaciji predpisal prehodna obdobja reje. Trenutno teče že drugo leto od potrjene specifikacije, zato morajo biti živali nad enim letom v Sloveniji rejene najmanj 9 mesecev, živali do enega leta pa najmanj 3 mesece. Od 4. – 8. leta morajo biti živali v Sloveniji rejene najmanj 2/3 življenjskega obdobja, po preteku 8 let morajo biti živali v Sloveniji rojene, rejene in zaklane. Purani morajo biti v Sloveniji rejeni najmanj 2/3 življenjskega obdobja. Piščanci morajo biti v Sloveniji izvaljeni, rojeni, zaklani in razkosani.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja redne in izredne nadzore glede pravilnega označevanja porekla raznih živil. Pri tem primerja označevanje na živilih s predpisi o označitvi in hkrati preverja sledljivost. Opozarjamo, da pravila glede pogojev, kdaj se lahko navede poreklo na posameznem živilu, niso enotna. Najenostavnejša pravila so pri primarnih proizvodih, kot so meso, sadje in zelenjava. Pri predelanih proizvodih pa je poreklo lahko vezano na zadnje mesto predelave surovin in ne na poreklo ene ali več surovin, ki sestavljajo živilo.
Rezultati nadzora zadnjih let v R Sloveniji kažejo, da je v povprečju dve tretjini označb na živilih pravilnih – skladnih z zakonodajo.
Identificirana območja, ki so preobremenjena s hrupom
V javni razpravi je Osnutek operativnega programa varstva pred hrupom 2013-2018 s predstavitvijo območij, ki so najbolj izpostavljena hrupu. Katera identificirana območja v Sloveniji so ob avtocestah najbolj obremenjena s hrupom, ki presega raven določenih mejnih vrednosti kazalcev? Kje so največja odstopanja in ali so podatki o obremenitvah sveži?
Podatki o obremenjenih območjih ob Avtocestah so v Poglavju III, podpoglavje 5. V okviru Operativnega programa se med obremenjene prebivalce s hrupom štejejo vsi prebivalci, obremenjeni s kazalcem Ldvn>55 dB(A) in Lnoč > 50 dB(A).
- Za pomembne Železniške proge so podatki v Poglavju II, podpoglavje 4.
- Za pomembne državne ceste so podatki v Poglavju III, podpoglavje 4.
- Za mesto Ljubljana so podatki v Poglavju IV, podpoglavje 4.
- Za mesto Maribor so podatki v Poglavju V, podpoglavje 4.
Povzetek števila prebivalcev izpostavljenim obremenitvam s hrupom nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa Ldvn>65 dB(A) in Lnoč>55dB(A) pa so v Poglavju I, podpoglavje 6. Podatki o obremenitvah v Operativnem programu so izračunani na podlagi zadnjih poročanih kart hrupa.
