| | | |
| Tokrat v rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja sodelujeta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kmetijsko ministrstvo smo povprašali, kakšne so možnosti predelovalcev lokalno pridelane hrane, da uspejo pri javnih razpisih, ki bi lahko omogočili večji delež lokalno pridelane hrane v oskrbi javnih zavodov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa pojasnjuje, zakaj se je Slovenija odločila za popis in analizo degradiranih območij v državi. | |
Slovenija dobi popis degradiranih območij – temelj za celovito oživitev
Razprave o umeščanju naložbe Magne v prostor so vnovič opozorilo, da mora Slovenija nujno izdelati in sprejeti načrt potencialnih poslovno-gospodarskih con za naložbe, da v prihodnje ne bi bila prizadeta kmetijska zemljišča, kot je bilo v primeru Magne. MGRT in javna agencija za raziskovalno dejavnost sodelujeta v raziskovalnem projektu, da Slovenija popiše degradirana območja v vseh statističnih regijah in tako je na eni strani pripravljena na interes morebitnih investitorjev, hkrati pa bo zavarovala kmetijske površine. Kako daleč je izvedba raziskovalnega projekta, katera degradirana območja so lahko investicijsko zanimiva in kaj bo sledilo popisu degradiranih območij?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS sta v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2015 sofinancirala raziskovalni projekt na temo degradiranih območij v Sloveniji z naslovom “Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra”. Izvajalec je Filozofska fakulteta, cilj pa je vzpostavitev delujočega sistema spremljanja degradiranih območij (DO) za učinkovitejše načrtovanje rabe prostora in umeščanje investicij.
Z raziskovalnim projektom so bila najprej na podlagi metodologije popisana DO v sedmih statističnih regijah (Gorenjska, Goriška, JV Slovenija, Podravska, Pomurska, Posavska, Zasavska). V nadaljevanju je bil izveden popis DO v še preostalih petih statističnih regijah (Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Primorsko-notranjska, Savinjska in Koroška). Rezultati bodo v kratkem predstavljeni javnosti (predvidoma oktobra letos).
Vzpostavitev prve celovite evidence DO predstavlja temelje za celostno obravnavo problematike DO in predstavlja prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju z DO. Analiza območij glede na stopnjo in leta opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječe razvojne načrte, prisotnost različnih oblik degradacije (fizične, okoljske, socialne idr.) pa so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov, ki bodo spodbujali njihovo oživitev in nove investicije na območju DO. Ukrepi pristojnih ministrstev bodo morali biti usmerjeni v stimulacijo lastnikov DO, da pristopijo k prenovi ter hkrati v stimulacijo investitorjev k usmerjanju investicij v DO.
V prostoru, glede na predhodno rabo, nastajajo različni tipi DO, ki po eni strani pomenijo razvojno breme, a tudi razvojni potencial za ciljno usmerjanje in spodbujanje investicij različnih dejavnosti (usmerjeni brown-field razvoj). V raziskovalnem projektu je opredeljeno devet (9) tipov DO: (1) območja industrijskih in obrtnih dejavnosti, (2) infrastrukture, (3) kmetijske dejavnosti, (4) obrambe, zaščite in reševanja, (5) prehodne rabe, (6) pridobivanje mineralnih surovin, (7) storitvenih dejavnosti, (8) turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti in (9) za bivanje.
Evidenca DO naj bi predstavljala eno od obveznih strokovnih podlag občinam pri pripravi njihovih prostorskih načrtov – trenutno je nov Zakon o urejanju prostora, ki občinam to nalaga, v obravnavi v Državnem zboru. To bo pomenilo podlago za prioritetno obravnavo DO. Glede na to, da je evidenca DO prostorski podatek, in kot takšen sodi v pravni okvir MOP, jo je potrebno sistemsko umestiti v e-prostor. S tem v zvezi je treba urediti: dostopnost na strežniku, pravice dostopa, določiti vzdrževalca evidence, urediti validacijo pravilnosti popravkov in novih zapisov ter skladnost z metodologijo, pripraviti navodilo oziroma pravilnik za postopke vzdrževanja evidence/baze podatkov, dogovoriti periodo vzdrževanja evidence idr.
Lokalno pridelana hrana in javna naročila
Vlada je na eni izmed sej sprejela tudi ukrepe za večjo porabo lokalno pridelane hrane v javnih zavodih in o prenovi Uredbe o zelenem javnem naročanju, kar naj bi povečalo zeleno javno naročanje živil. Pridelovalci lokalno pridelane hrane opozarjajo, da je kljub napovedanim spremembam v zelenem javnem naročanju še vedno eno prvih meril za odločitev o naročilu cena. Ali je pripravljena analiza zelenega javnega naročanja in položaja lokalnih predelovalcev hrane v Sloveniji?
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je jeseni leta 2014 v vzgojno-izobraževalnih zavodih izvedlo anketo o uveljavljanju načela kratkih nabavnih verig pri javnem naročanju hrane. Proučevali smo vpliv takratnih sprememb zakonodaje s področja javnega naročanja, ki so bile uveljavljene konec leta 2012 oziroma konec 2013. Anketa je vključevala tudi del, ki se je nanašal na naročanje ekološke hrane oziroma zeleno javno naročanje živil. Na podlagi analize prejetih odgovorov je bil ugotovljen pozitiven učinek takrat uveljavljenih zakonskih sprememb. Delež ekološke hrane in živil od celotne količine naročene hrane in živil se je v vzgojno-izobraževalnih zavodih povečal za 6,6 %. Pred spremembo zakonodaje je znašal 6,4 %, leta 2014 pa se je povzpel na 13,0 %. Delež ekološke hrane in živil slovenskega izvora od skupne količine naročene ekološke hrane in živil se je povečal za 7,5 %. Pred spremembo zakonodaje je znašal 16,4 %, leta 2014 pa 23,9 %. Anketo naj bi ponavljali vsakih pet let.
Radi bi še dodali, da je v Vladni obravnavi nova uredba o zelenem javnem naročanju. Za lažje doseganje ciljev te uredbe je predvideno, da bosta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za javno upravo skupaj s pristojnimi resorji pripravila primere okoljskih zahtev in meril in jih objavila na svetovnem spletu.
