| | | |
| Ministrstvo za okolje in prostor smo po izidu osnutka zakona o varstvu okolja vprašali, kako je z registrom v preteklosti onesnaženih območij po Sloveniji in s čim bi država finančno pomagala pri sanaciji starih bremen. Ministrstvo za infrastrukturo pa je odgovorilo, kako je s sofinanciranjem energetske prenove stavb in z javnimi razpisi. | |
Kako bo s sofinanciranjem energetske prenove v občinah?
Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb opredeljuje tudi prenovo stavb v javnem sektorju na letni bazi. Koliko javnih stavb se na letni bazi dejansko energetsko prenovi? Kateri vrtci in šole bodo v letu 2017 in 2018 del energetske prenove ter kateri razpisi za sofinanciranje energetske prenove so ali bodo občinam na voljo?
Za energetsko sanacijo stavb v občinah pet rokov
Prvi javni razpis v novi finančni perspektivi (OP EKP 2014-2020) za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin JOB_2016 je bil objavljen 2. 9. 2016, z rokom za oddajo vlog 12. 12. 2016, ki je bil kasneje na pobudo občin podaljšan do 12. 1. 2017. Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je bila na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu v letih 2017 in 2018, je znašala 10,5 mio EUR (od tega 9,0 mio EUR sredstev EU in 1.588.235 EUR slovenske udeležbe kohezijske politike).
Do roka je prispelo 19 vlog. Na podlagi pogojev, zahtev in meril javnega razpisa se je ugodilo 15 vlogam, za katere so bili izdani sklepi o sofinanciranju. Občine bodo tako v letih 2017 in 2018 celovito energetsko prenovile javne stavbe s skupno površino 82.532 m2, v skupni višini 20,0 mio EUR brez DDV. Od tega naj bi bilo 5,6 mio EUR sofinanciranih iz naslova EU sredstev.
Seznam občin, upravičenk do sofinanciranja iz naslova nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike je javno dostopen na spletnih straneh ministrstva: http://www.energetika-portal.si/javne-objave/objava/r/javni-razpis-za-sofinanciranje-energetske-prenove-stavb-v-lasti-in-rabi-obcin-1069/
V letu 2017 je bil objavljen drugi javni razpis JOB_2017 z roki 18. april, 15. maj, 12. junij, 18. september in 16. oktober 2017 z razpoložljivimi sredstvi v skupni višini cca 17,6 mio EUR za izvedbo v letih 2017 in 2018. Podatki o prejemnikih bodo objavljeni po pravnomočnosti izdanih sklepov po posameznih rokih.
Okoljski sklad za financiranje sanacij onesnaženih območij
V javni razpravi je osnutek Zakona o varstvu okolja, ki med drugim napoveduje ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih območij. V povabilu k javni razpravi je zakonodajalec zapisal, da »odgovornost za sanacijo prednostno nosi povzročitelj obremenitve oziroma lastnik zemljišča, na katerem je opuščeno odlagališče odpadkov ali opuščeno industrijsko območje. MOP bo to območje evidentiral in odgovorni osebi naložil izvedbo predhodne raziskave, s katero se bo ugotovilo, ali onesnaženost lahko ogroža zdravje ljudi in okolje…« Ali MOP še nima registra najbolj onesnaženih območij zaradi starih bremen, saj stroka med drugim ugotavlja, da so podatki znani? Tudi za vrhniško območje je ugotovljeno, da je okolje predvsem onesnaženo zaradi posledic dejavnosti nekdanje industrije usnja, ki je ni več. Ali bo zakon zagotovil tudi sredstva za sanacijo starih bremen?
MOP razpolaga s podatki o območjih, ki so onesnažena v preteklosti zaradi odstranjevanja odpadkov (opuščena odlagališča), zaradi delovanja različne industrije in onesnažene podzemne jame. Baza podatkov se stalno dopolnjuje, saj je način odkrivanja tako imenovanih starih bremen dolgotrajen in stalen postopek.
V novem ZVO-2 je tako predviden postopek ugotavljanja onesnaženega območja. Ta postopek med drugim predvideva izvedbo predhodnih raziskav, predlog sanacije območja in s tem povezanim postopkom vpisa v register v preteklosti onesnaženih območij. V zakonu je predviden tudi postopek za sanacijo v preteklosti onesnaženih območij v primeru odgovornosti države ali občine.
V novem ZVO-2 je kot finančni instrument na novo predviden Okoljski sklad. Namen sklada je financiranje in sofinanciranje ukrepov varstva okolja v primeru subsidiarne odgovornosti države. Subsidiarna odgovornost države obsega zlasti izvedbo ukrepov za ugotavljanje in sanacijo v preteklosti onesnaženega območja, okoljske škode ter ravnanje z odpadki, onesnaženimi nepremičninami in odlagališči odpadkov, ki v primeru stečaja preidejo na državo skladno z ZVO-2.
Zlorabam pri odjavi IV vozil naj bi z dajatvijo odzvonilo
Kakšen odgovor bo poslal MOP Evropski komisiji zaradi uradnega opomina, ker Slovenija ni izpolnila obveznosti iz Direktive o izrabljenih vozilih? Ali se povečuje število izrabljenih motornih vozil, ki jih zajemajo obrati za razgradnjo, in ali je sprejet medresorski dogovor o preprečitvi zlorabe inštrumenta izjave o lokaciji?
V obratih za razstavljanje IV je bilo v letu 2016 prevzetih v razgradnjo 7.459 IV, kar je 12,7 % več kot leta 2015. V prvem polletju leta 2017 je bilo prevzetih 4.320 IV, kar zopet kaže na 15 % rast števila prevzetih IV glede na predhodno leto. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, bo pričakovani zajem IV v razgradnjo lahko zagotovila samo uveljavitev ustreznega finančnega inštrumenta, ki bo vnaprej preprečeval zlorabo odjave vozila iz prometa. Predlog Zakona o dajatvi za motorna vozila, ki ga je Vlada sprejela 15. junija 2017, kot tak inštrument uveljavlja dajatev za odjavljeno vozilo. Predlog zakona je v obravnavi v Državnem zboru.
Vlada RS je sprejela odgovor v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive 2000/53/ES o izrabljenih vozilih. Vlada odgovarja, da Slovenija poročevalske obveznosti poročanja o doseženih ciljih ponovne uporabe in predelave ter ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih vozil za leto 2014 ni izpolnila, ker na osnovi poročil zavezancev ni razpolagala z vsemi zahtevanimi podatki. Razlog za to je bil v spremenjenem načinu poročanja zavezancev za leto 2014. Prav tako je bila po pregledu podatkov ugotovljena vprašljiva pravilnost posredovanih podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor je zaradi tega za izpolnitev poročevalske obveznosti opravilo določene dodatne aktivnosti (pregled in uskladitev podatkov z nosilcem skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili in z upravljavci samostojnih obratov za obdelavo izrabljenih vozil). Na podlagi že opravljenega in načrtovanega dodatnega pregleda poročil zavezancev ter s pomočjo izvedenih podatkov na podlagi poročanja o ravnanju z odpadki, bo Slovenija Komisiji najkasneje do konca julija 2017 posredovala zahtevano poročilo skladno z zahtevami. Skladno z obstoječo poročevalsko prakso bo poročilo v tem roku posredovano v informacijski sistem, istočasno pa bo o tem obveščena tudi Komisija.
Novica je objavljena na spletni strani MOP: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/browse/1/article/12447/7683/
