| | | |
| Ministrstvu za infrastrukturo smo poslali vprašanje Zavoda Ekopren, ali bo tudi Slovenija spodbudila kolesarjenje s plačilom kilometrine, in kaj bodo lastniki storili s fotonapetnostnimi moduli po uporabi, kako jih bodo odstranili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa smo vprašali, zakaj se je vlada odločila za izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka. | |
Francija spodbuja kolesarjenje s kilometrino, kaj pa Slovenija?
Zavod Ekopren vprašuje: Z energetskim zakonom o zeleni rasti so v Franciji sprejeli odlok, ki opredeljuje nadomestilo kilometrine za kolesarje, ki so zaposleni v podjetjih. Odlok spodbuja kolesarjenje na način, da daje možnost davčnih olajšav podjetjem, ki dajejo na razpolago kolesa, vključno s kolesi na električni pogon. Ali morda tudi pripravljavci naše zakonodaje razmišljajo podobno?
Povračila stroškov prevoza v službo v Sloveniji ureja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in ni v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Uredba v 3. členu natančno določa način prevoza in višino povračila stroškov za prevoz na delo. Za javni sektor so stroški povrnjeni na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksov k tej pogodbi. Za spremembe in dopolnitve zgoraj navedene uredbe je pristojno Ministrstvo za finance, za Kolektivno pogodbo pa Ministrstvo za javno upravo in tudi Ministrstvo za finance.
Združenje PV Cycle bo poskrbelo za odslužene module
Ponovno se aktualizira vprašanje spodbud za razvoj solarne energije v Sloveniji. Hkrati se postavlja vprašanje, tudi v Evropi, ali je znano, skladno s konceptom krožnega gospodarstva, kaj se bo zgodilo po uporabi s fotonapetostnimi moduli?
Kaj bo z elementi PV elektrarn po koncu življenjske dobe, so vprašanja, ki si jih zastavljajo lastniki teh naprav in jih naslavljajo na proizvajalce te opreme. To problematiko so začeli slednji reševati. Med drugim je tako na primer ustanovljeno združenje PV Cycle, katerega naloga je izpolnjevati zavezo fotovoltaične industrije, da bo poskrbela za celoten življenjski cikel fotonapetostnih modulov. Preko njih se organizira mreža prevzemnih mest, kjer se lahko predaja iztrošena oprema in pošilja v recikliranje.
Vladna pomoč, da na trgu ne bo preveč mleka
Vlada RS je sprejela Uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka, ki ne bodo povečali proizvodnje v obdobju januar – marec 2017 v primerjavi z obdobjem januar – marec 2016. Zakaj se je Vlada odločila za ta ukrep in kakšne so posledice »mlečne krize« pri slovenskih proizvajalcih mleka in mlečnih proizvodov? Ali so prognoze za leto 2017 ugodnejše?
9. septembra letos je bila objavljena EU uredba Izredna prilagoditvena pomoč mlečnemu sektorju in drugim živinorejskim sektorjem. V okviru ukrepov, ki jih je nudila ta uredba, je bil možen tudi ukrep nepovečevanja proizvodnje mleka, ki ga je v izvedbeni uredbi sprejela tudi Vlada RS. Za ta ukrep se je Slovenija odločila, ker je bil eden od elementov za mlečno krizo tudi veliko povečevanje oddaje mleka s strani proizvajalcev mleka.
Vlada RS je na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdala Uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka. Višina sredstev, namenjenih za ukrep, znaša 2.291.012 EUR, od tega so EU sredstva v višini 1.145.506 EUR in nacionalna sredstva v enaki višini.
Na podlagi EU zakonodaje bo pomoč nediskriminatorno dodeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo v tekočem trimesečnem obdobju januar-marec 2017 oddali prvim kupcem mleka enako količino mleka ali nižjo količino mleka kot v referenčnem obdobju januar-marec 2016. Višina pomoči za kmetijska gospodarstva se bo izračunala glede na vključitev kmetijskih gospodarstev v ukrep in se bo izplačala na kg oddanega mleka v tekočem obdobju. V primeru da shema zajame vsa kmetijska gospodarstva, ki mleko oddajajo, bo pomoč v višini 1,6 centa/kg za količine mleka oddane v trimesečnem obdobju jan-marec 2017.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo proizvajalcem mleka, ki bodo izpolnjevali pogoje, posredovala predtiskan obrazec s podatki o njegovi oddaji mleka. Proizvajalec mleka bo moral podpisan obrazec vrniti na Agencijo. Pomoč bo upravičencem v sektorju mleka in mlečnih proizvodov izplačana do 30. 9. 2017. Ocenjujemo, da se bo oddaja mleka na podlagi ukrepa stabilizirala in bo v tekočem obdobju 2017 v podobnih okvirjih ali nižja kot v referenčnem obdobju 2016.
Posledica mlečne krize se je odražala tudi v Sloveniji v obliki znižanja odkupnih cen mleka. V Sloveniji je povprečna odkupna cena mleka upadala vse od marca 2014 do avgusta 2016. Avgusta se je trend upada cene mleka v Sloveniji zaustavil in ponovno obrnil navzgor. Septembra in oktobra je sledila postopna rast odkupnih cen mleka.
Napovedi za leto 2017 so nehvaležne, stanje v sektorju je odraz globalnih razmer in razmer v EU na področju mleka. Odkupne cene v Sloveniji se odražajo glede na gibanja odkupnih cen v EU in na globalni ravni in so na daljši rok nepredvidljive.
