| Komunalni odpadki v raziskavi | | Anton Streicher | |
| Osnovni motiv za izvedbo raziskave je povezan s sprejetjem Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Z raziskavo smo želeli preveriti, kako ločujejo in preprečujejo odpadke v gospodinjstvih na območju občine Celje. Za potrebe raziskave smo pridobili in analizirali 205 anketnih vprašalnikov. Raziskava je potekala od začetka meseca decembra 2016 do konca januarja leta 2017. V raziskavi je sodelovalo 76 moških in 129 žensk. Povprečna starost anketirancev je bila 43 let in 4 mesece. Izobrazbena struktura anketirancev: 32 % višja ali visoko strokovna šola, 31 % univerzitetna šola ali magistrski študij, 29 % srednja ali poklicna šola ter 7 % znanstveni magisterij ali doktorat. | |
Delež anketirancev, ki so imeli status zaposlenega oz. samozaposlenega, je bil 76 %, sledijo upokojenci z 11 %, brezposelni z 9 % in na koncu študenti ali dijaki s 4 %. Največji delež anketirancev (39 %) živi bodisi v individualni hiši ali stanovanjskem bloku, 18 % je bilo takšnih anketirancev, ki živijo v večstanovanjski hiši, in 4 % v vrstni hiši. Največ anketirancev, in sicer 40 % živi v štiričlanskem gospodinjstvu, 27 % v dvočlanskem, 22 % v tričlanskem gospodinjstvu in 11 % je bilo takšnih, ki živijo sami.
Družba Simbio, ki skrbi za ravnanje z odpadki v občini, je po mnenju anketirancev dobro vzpostavila pogoje za ločevanje odpadkov, saj so anketiranci z njihovim sistemom dela v povprečju zadovoljni. Največje zadovoljstvo so izrazili glede primernosti časa praznjenja posod, sledi zadostna bližina ekološkega otoka in število posod za ločevanje. Malce manj so izrazili zadovoljstvo glede podajanja informacij o pravilnem ločevanje, še manj so ocenili zadovoljstvo glede primernosti volumna posod za ločevanje, medtem ko je pogostost praznjenja posod edina storitev družbe, s katero gospodinjstva niso niti zadovoljna niti nezadovoljna.
Sledilo je vprašanje o osebnem dojemanju anketirancev o ločevanju odpadkov. Med odgovori so se v povprečju anketiranci najbolj strinjali s trditvijo, da je potrebno veliko prostora za ločevanje vseh vrst odpadkov. Prav tako so soglašali, da so posode prepogosto polne za odlaganje ločenih vrst odpadkov. Anketiranci pa se niti ne strinjajo s trditvijo o smiselnosti ločevanja odpadkov, če se večinoma odvržejo le v najbližjo posodo. S trditvijo, da je ločevanje zamudno, se anketiranci ne strinjajo. Največje nestrinjanje pa so anketiranci izrazili za trditvi, da ločeno zbrani odpadki povzročajo širjenje smradu v prostorih bivanja in da ločevanje ne prinaša koristi.
Analiza raziskave je pokazala, da vsa gospodinjstva ločujejo odpadke. Od tega 54 % anketirancev vedno, 38 % ločuje večino časa, 6 % je takšnih, ki samo včasih, ter 2 % zelo redko.
Vsa gospodinjstva na splošno ločujejo odpadke. Zato nas je zanimalo, kako natančno (v odstotkih po lastnem mnenju) ločujejo določene vrste komunalnih odpadkov. Rezultati so pokazali, da v povprečju natančno (61-80 %) ločujejo gospodinjstva vse vrste odpadkov. Pri tem so najbolj natančni pri ločevanju odpadkov, ki se zbirajo na ekoloških otokih, in sicer papir, plastična in kovinska embalaža ter steklo. Sledijo biološki odpadki, kosovni odpadki in mešani komunalni odpadki. Najmanj natančno ločujejo gospodinjstva nevarne odpadke. Razlog za to vidimo v tem, da za omenjene odpadke gospodinjstva nimajo posebnih posod.
Nadalje smo v raziskavi preverjali, katera od trditev bi motivirala gospodinjstva, da še bolj učinkoviteje ločujejo odpadke. Rezultati so pokazali, da so anketiranci v povprečju neopredeljeni glede nagrad in kazni kot motivacije za bolj dosledno ločevanje. Soglašajo pa s trditvijo, da bi bolj dosledno ločevali, če bi bili ob koncu leta oproščeni zneska mesečnega obračuna odvoza, in s tem, da se odvoz obračuna po metodi »plačaš, kolikor odložiš«. Nadalje so izbrali trditev, da bi bolj dosledno ločevali v primeru uvedbe visokih denarnih kazni za neločevanje. Podobno so se opredelili glede trditev o doslednem ločevanju v primeru sodelovanja v odpadkovni loteriji in nagradnih igrah (izleti, popotovanja, praktične nagrade). Najmanj so se strinjali glede trditve, da bi za dosledno ločevanje sodelovali v izboru za »naj komunalca leta« v občini.
Pri sklopu vprašanj o poznavanju odpadkov smo pri gospodinjstvih najprej preverili njihovo poznavanje mešanih komunalnih odpadkov. Ponujenih je bilo več različnih vrst odpadkov z možnostjo več odgovorov. Ugotovili smo, da med mešanimi komunalnimi odpadki najbolj poznajo vrečke iz sesalcev (83 %), plenice (79 %), palčke za ušesa (71 % pravilnih odgovorov). Najmanj so se opredelili za kasete in fotografije, in sicer 35 %. Izpostaviti velja plastificiran papir, ki ga je mogoče pogosto zaslediti v gospodinjstvih, a bi ga pravilno razvrstilo le 37 % vseh anketirancev. Več kot polovica anketirancev (58 %) ne ve, kam spadajo papirnate brisače, robčki in serviete. Še več, kar 87 % anketirancev ne ve, kam spada z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaža. Medtem ko je 68 % anketirancev pravilno odgovorilo, kam spada odpadna embalaža Tetrapak.
Naslednji del ugotovitev se je nanašal na zmanjševanje in preprečevanje odpadkov. Gospodinjstva so v večini občasno pozorna na to, da z nakupi ne povzročajo dodatne nepotrebne embalaže, ki povečuje nastanek novih odpadkov (29 %). Enak odstotek anketirancev, in sicer 24 %, večino časa ali nikoli niso pozorni glede nastanka povečanja odpadkov pri nakupih. Le 4 % je takšnih, ki so vedno pozorni na preprečevanje nastajanja nepotrebnih odpadkov pri nakupovanju.
Vse več gospodinjstev se zaveda pomena kupovanja okolju prijaznih izdelkov. Polovica vseh vprašanih anketirancev kupuje enak delež tako konvencionalnih (navadnih) kot zelenih (eko) izdelkov. Delež anketirancev, ki kupujejo večinoma samo konvencionalne izdelke, je 42 %, medtem ko le 6 % anketirancev kupuje večinoma zelene izdelke ter 2 % samo konvencionalne.
Iz rezultatov analize smo ugotovili, da v povprečju anketiranci največjo pozornost pri nakupovanju posvečajo izdelkom, ki so sveži in nepakirani ter narejeni iz naravnih sestavin. Sledijo izdelki, ki ne škodujejo okolju in ga ne onesnažujejo, nato izdelki z manj embalaže, zatem izdelki z embalažo, ki je znova uporabna ali z možnostjo ponovne polnitve. Najmanj so pozorni na izdelke, da so iz biorazgradljivih materialov, in izdelke, ki jih je možno reciklirati.
Pri sklopu vprašanj glede strinjanja s trditvami o zelenih izdelkih so gospodinjstva v povprečju neopredeljena. Strinjajo se le s trditvijo, da bi morala država ukrepati in subvencionirati oziroma znižati davčne osnove zelenim izdelkom. Mnenje gospodinjstev glede kakovosti zelenih izdelkov v primerjavi s konvencionalnimi se nagiba v smer prvih, vendar so v povprečju še vedno neopredeljeni. Čeprav je opaziti porast ponudbe zelenih izdelkov, raziskava ne zaznava pretirane naklonjenosti omenjenim izdelkom.
Kljub temu da se strategija »Zero waste« v občini Celje ne izvaja, smo prišli do spoznanja, da so gospodinjstva naklonjena nekaterim trditvam, povezanim z omenjeno strategijo. Zelo se v povprečju gospodinjstva strinjajo s trditvijo, da je ohranjanje naravnih virov nuja in ne izbira. Ker gospodinjstva dobro ločujejo odpadke, je bilo pričakovati, da se strinjajo s trditvijo, da je potrebno ločevati vse vrste odpadkov. Gospodinjstva so soglašala, da morajo delovni procesi pri proizvodnji omogočati delovanje sistema z minimalno količino odpadkov in da je potrebno kupovati izdelke, ki jih je mogoče ponovni uporabiti. Anketiranci so neopredeljeni glede trditev, da mora vsako gospodinjstvo kompostirati in preden odvržejo izdelek v smeti, preveriti, ali ga je mogoče uporabiti na kakšen drug način. Najmanj se strinjajo s trditvama, da so v občini na poti brez odpadkov in da ne potrebujejo odlagališča in sežigalnice.
Raziskava je še pokazala, da se gospodinjstva zavedajo, da je potrebno za ohranjanje naravnih virov ne samo ločevati, ampak tudi preprečevati nastajanje novih odpadkov, saj je samo 4 % anketirancev takšnih, ki se ne ozira na to. Pri preprečevanju so še posebno aktivni pri porabi papirja, ki se tiska, fotokopira in piše obojestransko (75 %), ter pri nakupovanju, kjer uporabljajo svojo vrečko iz blaga (74 %). Delež gospodinjstev, ki prejemajo položnice v elektronski obliki, je 46 %. Takšnih gospodinjstev, ki kupujejo manjše količine hrane in izdelke z daljšim rokom uporabe, je 40 %. Oglasnih letakov v nabiralnik ne prejema 20 % anketirancev. Vseh gospodinjstev, ki kupujejo koncentrirane stvari, ki jih je mogoče redčiti, je 18 %.
Pri zadnjem vprašanju raziskave nas je zanimalo, ali anketiranci vedo, kje v okolici Celja se nahaja Center ponovne uporabe. Pravilen odgovor je podalo 55 % anketirancev.
Povzamemo lahko, da gospodinjstva v občini Celje dobro ločujejo odpadke. Navsezadnje analize družbe Simbio to tudi potrjujejo. Prav tako je zaznati premik pri gospodinjstvih v miselnosti – od zgolj ločevanja odpadov k preprečevanju nastajanja odpadkov. Zato bo v prihodnje zanimivo spremljati, kako dosledna bodo gospodinjstva pri ločevanju odpadkov ter predvsem, kako uspešna pri preprečevanju nastajanja odpadkov.
