Boris Jocić
Odpadna plastika za gradnjo cest
Problem, kam z odpadno plastično embalažo, je vse večji. Za njeno odstranitev se porabi vedno več denarja. Kupi na deponijah pa se večajo in višajo. Sežiganje ali sosežiganje ima vsaj dve slabi strani. Sežiganje plastike onesnažuje zrak in ta postopek pomeni konec krožnega gospodarstva, vodilnega gesla okoljevarstvenikov, in je v nasprotju z državnimi in družbenimi okoljskimi usmeritvami.
Možna, izvedljiva in preizkušena je še ena pot. Namesto sežiga uporabiti odpadno embalažno plastiko pri gradnji cest. Odpad sestavlja pretežno polietilen nizke in visoke gostote (PELD in PEHD).
Danes se najboljši asfalti delajo z uporabo bitumenskih veziv modificiranih s polimeri. Ti bitumni se označujejo s PmB. Polimeri v bitumenski mešanici izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti asfaltov in podaljšajo življenjsko dobo cestišč. Polimeri so tudi plastične vrečke, razne folije, ovojni materiali, … z deponij in raznih odlagališč, pod skupnim imenom »neuporabna plastična embalaža«.
Po sortiranju, pranju, sušenju in drobljenju postane prej neuporaben material primeren za mešanje z bitumnom oziroma asfaltom.
Plastika je zelo uporaben, praktičen, inovativen in cenen gradnik mnogih izdelkov. Nenehne težnje po zmanjšanju porabe plastike kot embalaže ali celo njene prepovedi ni dal kakšnih spodbudnih rezultatov. Zamenjava s papirno pa zaradi uporabe velikih količin lesne mase ni smotrna. Poleg tega papir še zdaleč ne dosega uporabnih lastnosti polietilenov.
Trenutna pandemija je razkrila zanimiv paradoks. Plastični embalaži gre velika zahvala, saj je nenadomestljiva pri preprečevanju prenosa virusov in bakterij. Zagotavlja sterilnost – od živil pa do medicinskih pripomočkov.
Očitno je edina prava pot organizirano recikliranje odpadne plastične embalaže in ponovna uporabo v krožnem gospodarstvu. Problem je seveda univerzalen, saj letno od 500 milijard plastičnih vrečk večina konča v oceanih. To je več kot 8 milijonov ton ali približno 3 % proizvedene plastike.
Primeri dobrih praks uporabe odpadne plastike pri gradnji cest:
Indija: Uporaba plastike na prebivalca se vsakih pet let podvoji. Dnevno nastaja po 15.000 ton odpadne embalaže. Vlada je podprla projekt izdelave tehnologije in uporabe odpadne plastike pri gradnji cest. Do sedaj so tako zgradili 5.000 km cest, pri katerih asfalt vsebuje odpadno plastiko. Na 1 kg kamna dodajajo 50 g bitumna, ta pa vsebuje 10-30 % odpadne plastike. Za vsak kilometer ceste porabijo okrog milijon plastičnih vrečk in tako prihranijo tono asfalta oz. 8 % v denarju. Navajajo številne prednosti uporabe odpadne plastike pri gradnji cest, kot so: enostaven postopek, niso potrebni novi stroji, povečana sta trdnost in prožnost cestišča in v veliki meri je zmanjšana obraba cest.
Ceste so obstojnejše pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so poplave in vročina, stroškovno so učinkovite. V svojem poročilu na to opozarja tudi Svetovni gospodarski forum. Vodilna firma je KK Plastic Waste Management Ltd s proizvodom KK Poly Blend. Vlada je z odredbo že l.2015 gradbenim cestnim podjetjem naložila obvezno uporabo odpadne plastike pri izdelavi asfalta.
Velika Britanija: Že od leta 2018 uporabljajo v Veliki Britaniji reciklirano plastiko za gradnjo boljših, cenejših in trajnejših cest. Inovativno startup podjetje MacRebur je že več milijonov ton odpadne plastike z odlagališč porabilo za nove in močnejše ceste.
ZDA: Začetek je 250-metrski odsek ceste na kalifornijski univerzi (UCSD). v San Diegu.
Podjetje, ki je zgradilo cesto, je MacRebul Plastic Road Company. Trdi, da po letih preizkušanja po vsem svetu ta tehnologija omogoča boljše in trajnejše ceste brez neugodnih posledic za okolje. To potrjujejo MacReburjevi rezultati študije. V Saudski Arabiji in Veliki Britaniji te asfalte uporabljajo na avtocestah, krožiščih in letaliških stezah.
Tehnologijo podjetja so pri gradnji cest uporabili še na Irskem, Slovaškem, v Švici, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji, Bahrajnu, Kuvajtu, Južni Afriki,Turčiji in Čilu.
Ponovna uporaba reciklirane odpadne plastične embalaže z vgradnjo v asfaltne mešanice odpravi težave kopičenja na odlagališčih in s tem končno reši enega najbolj perečih okoljskeh problemov.
Javni in/ali privatni interes v povezavi s tehnološkim znanjem (npr. z Visoko šolo za tehnologijo polimerov in drugimi) bi z razvojem ustreznega procesa zbiranja, pranja, sušenja, drobljenja odpadne plastične embalaže in vključevanja v asfaltne mešanice zagotovil nova delovna mesta. Država bi prihranila veliko milijonov proračunskega denarja porabljenega za odstranjevanje nakopičene odpadne plastične embalaže poleg trajnejših in obstojnejših cest.
Druga možnost je nakup preskušene obstoječe tuje tehnologije.
Evropska komisija oblikuje nove pogoje za črpanje denarja, v katerih ima posebno mesto krožno gospodarstvo. Izkoristimo ta razpoložljiva okoljska sredstva!
