Zelene tehnologije
| Avtorica: Tanja Labohar |
»Ocenjena rast globalnega trga zelenih tehnologij je 21,6 % od leta 2022 do 2030, po nekaterih ocenah celo 27,7 % od 2023 do 2030. Evropska unija si bo prizadevala, da bo do leta 2030 40 % ključnih tehnologij, ki jih potrebuje za boj proti podnebnim spremembam, zgradila znotraj svojih meja. Cilj je osrednji del predloga nove uredbe o neto ničelnih emisijah (Net Zero Industry Act), ki je namenjena spodbujanju domače industrije in zmanjševanju odvisnosti od tujih dobaviteljev, predvsem Kitajske. To je država, ki ima vodilno vlogo pri proizvodnji baterij, sončnih kolektorjev in vetrnih turbin«, tako predstavlja globalni trg zelenih tehnologij mag. Marija Čebular Zajec z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. V zeleni tehnološki revoluciji Slovenija ne sme zaostajati, čeprav podatki kažejo, da je EU neto uvoznica tehnologij z neto ničelnimi emisijami.
Koliko je Slovenija uspešna pri uvedbi in uporabi zelenih tehnologij za prehod v zeleno gospodarstvo, saj brez tehnoloških novosti ne bo zelenega prehoda?
Zelene tehnologije so namenjene ustvarjanju izdelkov, storitev in procesov, ki so prijazni okolju. Njihov cilj je torej zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in ohranitev naravnih virov. Izboljšujejo energetsko in snovno učinkovitost, torej zmanjšujejo stroške, porabo energije in naravnih virov, odpadke ali negativne vplive na okolje. Primeri zelenih tehnologij so obnovljivi viri energije, električna vozila, shranjevanje energije, tehnologije, ki omogočajo krožno gospodarstvo, itd. Razvoj zelenih tehnologij v Sloveniji je v zadnjih letih zelo pomemben, saj se država zavezuje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Veliko podjetij in organizacij se ukvarja z razvojem in uporabo zelenih tehnologij, saj je to neobhodno tudi za doseganje ciljev Nacionalnega podnebno energetskega načrta 2030, ki se v tem trenutku posodablja. Podnebno energetske cilji bodo zahtevnejši skladno s prenovljenimi cilji na ravni Evropske unije.
Katera področja so izpostavljena?
Kot je navedeno v Slovenski industrijski strategiji 2021-2030, je zeleni, trajnostni in krožni razvoj gospodarstva trend in hkrati nujnost za ohranjanje dolgoročne mednarodne konkurenčnosti. Navedena so štiri ključna področja zelenega razvoja: prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost in industrija, temelječa na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih.
Zlasti velika podjetja v Sloveniji že sprejemajo strategije razogljičenja in celo podnebne nevtralnosti.
To je trend. Razvoj nizkoogljičnega krožnega gospodarstva temelji na ponovni uporabi in recikliranju materialov ter zmanjšanju količine odpadkov. Nove tehnologije omogočajo izkoriščanje sekundarnih virov surovin in izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti. Krožni ekonomski model temelji na čim daljšem ohranjanju vrednosti materialov in virov, med drugim preko recikliranja in ponovne uporabe. V letu 2021 je stopnja krožne porabe materiala v EU, imenovana tudi stopnja krožnosti, dosegla 11,7 %. To pomeni, da je le 11,7 % uporabljenih materialnih virov v EU prihajalo iz recikliranih odpadnih materialov. Za Slovenijo je ta stopnja še nekoliko nižja od povprečja EU, 11 %. Za hitrejši in sistematični prehod v krožno gospodarstvo izvajamo medresorski projekt prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo imenovan »Deep Demonstration« projekt, ki se izvaja s podporo Evropske institucije Climate KICa.
Toda v Sloveniji se tudi zaradi krize z energenti in umika od premoga največ govori o zelenem prehodu energetike in energetsko intenzivne industrije.
Za zeleni prehod je razogljičenje energetsko intenzivne industrije nujno. Slovenija ima dobro razvito industrijo, ki predstavlja temelje za prihodnji razvoj. V letu 2022 je predstavljala 22,8% dodane vrednosti, kar je bil največji delež med dejavnostmi. Na nivoju EU-27 je ta delež znašal v povprečju 18,5 %. Slovenija je po deležu dodane vrednosti industrije v letu 2022 četrta najbolj industrializirana država v EU-27, pred njo so Češka, Poljska in Bolgarija. V tem okviru ima Slovenija visok delež energetsko intenzivne industrije, ki zajema od 20-30 velikih industrijskih porabnikov energije, ki porabijo približno 60 % vse energije v industriji. Zato je ključno uvajanje novih zelenih oziroma nizkoogljičnih tehnologij, vključno z uporabo zelenega vodika, biomase, elektrifikacijo toplote in procesov ter zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika.
Vendar je do široke uporabe vodika še dolga pot.
Na tem področju se razvija projekt Vodikove doline Severnega Jadrana (North Adriatic Hydrogen Valley), ki vključuje Slovenijo, Hrvaško in Furlanijo Julijske krajine. V ta namen se pripravlja za 25 milijonov evrov naložb preko programa Obzorje Evropa. Vodilno vlogo v konzorciju 34 partnerjev ima Holding Slovenske elektrarne. Predviden začetek projekta je druga polovica leta 2023. Sodelujoči partnerji treh držav bodo zasnovali projekte za proizvodnjo več kot 5.000 ton zelenega vodika na leto z namenom razogljičiti ključne industrijske sektorje, kot sta proizvodnja jekla in cementa ter promet. A je tudi še več drugih projektov.
Omenili ste še trajnostno mobilnost in lesnopredelovalno industrijo.
Slovenska podjetja razvijajo inovativne rešitve na področju trajnostne mobilnosti, kot so električna vozila, javni prevoz in kolesarske poti. Razvijajo nove aplikacije in platforme za deljenje prevoza. Poleg tega se v Sloveniji veliko pozornosti namenja razvoju novih tehnologij za upravljanje prometa, ki bi pomagale zmanjšati onesnaževanje in izboljšati kakovost zraka. Seveda. Eno izmed ključnih področij zelenega razvoja je industrija, ki temelji na domači surovini, na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih. Treba je izkoristiti razvojni material, ki ga omogočajo domači naravni obnovljivi viri. Ti zagotavljajo nemoteno preskrbo s surovino, kratke dobavne poti in imajo pozitiven vpliv na blaženje podnebnih sprememb.
Brez finančnih spodbud bo uvajanje zelenih tehnologij počasnejše in bo Slovenijo še bolj potiskalo med države, ki premalo vlagajo v inovacijsko rast gospodarstva. Kakšen je sistem za podjetja, ki se bodo morala prestrukturirat in bi zeleni prehod za njih pomenil zaprtje podjetja (npr. avtomobilska industrija – motorji z notranjim izgorevanjem)?
Finančne spodbude za uvajanje zelenih tehnologij so na voljo preko različnih javnih razpisov, resorjev, bank in institucij. Mislim na ministrstva, agencije, Ekosklad, SID banka. Tako na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport in izvajalskih institucij v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvajamo več javnih razpisov v podporo zelenemu prehodu. Na primer javni razpis »Podpora zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022–2025« v višini 17,9 mio evrov, na katerega se bodo podjetja lahko prijavljala tako v 2023 kot tudi v 2024. Izvajamo javni razpis Spodbude za raziskovalno razvojne projekte v višini 45 mio evrov, kjer je velik poudarek podpori krožnih rešitev. Prav tako izvajamo Javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji v višini 88,5 mio evrov, pri katerem smo naknadno povečali sredstva na dobrih 95 mio evrov, potem javni razpis za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (na področju zelenega prehoda) v višini 30 mio evrov in javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo v višini 28 mio evrov, kjer smo dodali še 9 mio evrov iz Sklada za podnebne spremembe.
Vsi razpisi so namenjeni rešitvam za manjše obremenjevanje okolja.
Vse spodbude v okviru NOO ter tudi iz sredstev kohezijske politike finančne perspektive 2021–2027 so bile in bodo dodeljene ob spoštovanju načela »ne škoduj bistveno« okoljskim ciljem. Tu se ocenjuje prispevek k blažitvi in obvladovanju podnebnih sprememb, vpliv na vodne vire in biotsko raznovrstnost, ne sme priti do povečanega onesnaževanja, uvajati je potrebno principe krožnega gospodarstva, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem.
Del stroke meni, da je v Načrtu za okrevanje in odpornost namenjenih premalo sredstev za zeleni prehod.
K zelenemu prehodu bistveno prispevajo tudi sredstva za digitalno transformacijo podjetij, ki jih podjetjem namenjamo preko drugih javnih razpisov. Podpiramo tudi izvajanje vavčerskega sistema preko Slovenskega podjetniškega sklada, kjer smo od začetka izvajanja vavčerja za celostno vrednotenje okoljskih vplivov (LCA) do sedaj podprli 47 podjetij. Prav tako se zeleni prehod spodbuja v drugih ukrepih MGTŠ, kot na primer v okviru Zakona o spodbujanju investicij, kjer lahko investicije, ki so bolj trajnostne, v okviru meril dosežejo večjo stopnjo financiranja.
Menite, da imajo podjetja dovolj znanja o zelenih tehnologijah? Na katerem področju je največji napredek pri uporabi zelenih tehnologij? Kako prepoznati podjetja z dobro prakso uvedbe zelenih tehnologij?
Na mnogih področjih, na primer na področju vodika in baterij, so tehnologije še v razvoju. Zato je treba krepiti znanje ob hkratnem vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije. Področje zelenih tehnologij se hitro razvija, zato morajo podjetja spremljati ta razvoj, pridobivati novo znanje in usposabljati svoje zaposlene na tem področju. Seveda je uvajanje zelenih tehnologij velik izziv in je tudi priložnosti za podjetja. Dolgoročno uvajanje zelenih tehnologij, na primer obnovljivih virov energije, predstavlja večjo samozadostnost in niža stroške energije, kar je še posebno pomembno v času visokih cen energije. S tem se krepi konkurenčnost podjetij. Največji izziv pa predstavlja razogljičenje predvsem energetsko intenzivne industrije, saj so mnoge tehnologije še v razvoju ali pa so trenutno še cenovno nedostopne. Na primer uporaba vodika.
Podatki kažejo, da globalni trg zelenih tehnologij raste izjemno hitro.
Ocenjena rast globalnega trga zelenih tehnologij je 21,6 % od leta 2022 do 2030, po nekaterih ocenah celo 27,7 % od 2023 do 2030. Evropska unija si bo prizadevala, da bo do leta 2030 40 % ključnih tehnologij, ki jih potrebuje za boj proti podnebnim spremembam, zgradila znotraj svojih meja. Cilj je osrednji del predloga nove uredbe o neto ničelnih emisijah (Net Zero Industry Act), ki je namenjena spodbujanju domače industrije in zmanjševanju odvisnosti od tujih dobaviteljev, predvsem Kitajske. To je država, ki ima vodilno vlogo pri proizvodnji baterij, sončnih kolektorjev in vetrnih turbin. Zajete so tehnologije obnovljivih virov energije, tehnologije za shranjevanje električne energije in toplote, toplotne črpalke, omrežne tehnologije, tehnologije obnovljivih goriv nebiološkega izvora, tehnologije trajnostnih alternativnih goriv, elektrolizatorji in gorivne celice. Lahko dodam še napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz gorivnega cikla, majhne modularne reaktorje in sorodna najboljša goriva v razredu, tehnologije za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika in tehnologije za povečanje energetske učinkovitosti, povezane z energetskimi sistemi. To je zelena tehnološka revolucija in Slovenija ne sme zaostajati.
EU bo sprejela direktivo o zelenem zavajanju.
Glede na to, da ne obstaja neka podrobna opredelitev zelenih tehnologij, nadzor nad tem, da ni vsaka tehnologija zelena tehnologija, ni preprost. V pomoč je lahko uredba EU o taksonomiji zelenih dejavnosti, ki velja od 12. julija 2020. Gre za vzpostavitev kredibilnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti in za bistveni del zakonodaje v okviru Evropskega zelenega dogovora. Ta pomaga razvrščati naložbe z večjim pozitivnim vplivom na podnebje in okolje. Vsak projekt ali dejavnost je treba presojati na podlagi šestih okoljskih ciljev iz uredbe, ki so: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Glede na navedene kriterije iz uredbe EU o taksonomiji lahko prepoznamo tudi dobre prakse podjetij na tem področju.
EU zamuja z razvojem zelenih tehnologij.
Podatek je znan. Evropa je trenutno neto uvoznica zelenih tehnologij oziroma tehnologij z neto ničelnimi emisijami, s približno eno četrtino električnih avtomobilov in baterij ter skoraj vsemi solarnimi fotonapetostnimi moduli in gorivnimi celicami, uvoženimi večinoma iz Kitajske. Pri solarnih fotonapetostnih tehnologijah in njihovih komponentah ta odvisnost presega 90 % izdelkov v določenih višjih segmentih vrednostne verige, kot so ingoti in rezine. V drugih sektorjih, kjer je industrija EU še vedno močna, kot so vetrne turbine in toplotne črpalke, se naša trgovinska bilanca poslabšuje, proizvajalci EU pa se soočajo z naraščajočimi stroški energije in vložkov.
Kakšne so napovedi za posamezne panoge?
Globalna proizvodnja električnih vozil se bo do leta 2050 povečala za 15-krat, medtem ko se bo uporaba obnovljivih virov skoraj početverila. Uporaba toplotnih črpalk se bo do leta 2050 v primerjavi z danes povečala za več kot šestkrat. Proizvodnja vodika iz elektrolize ali vodika na osnovi zemeljskega plina z zajemanjem in shranjevanjem ogljika pa bo leta 2050 dosegla 450 Mt. To bo pomenilo potrebne globalne kumulativne proizvodne naložbe v višini 1,2 bilijona USD, da se doseže zadostna zmogljivost za globalne cilje do leta 2030.
Kitajska je med najbolj iskanimi partnerji, vendar EU ne najde pravega modela sodelovanja.
Kitajska danes predstavlja 90 % naložb v proizvodne obrate v tem segmentu. Tudi druge svetovne regije veliko vlagajo in uvajajo podporne ukrepe za inovacije in krepitev svojih proizvodnih zmogljivosti. Zakon Združenih držav o zmanjševanju inflacije (IRA) bo do leta 2032 mobiliziral več kot 360 milijard USD. Japonski načrt za zeleno preobrazbo namerava zbrati do 20 bilijonov JPY, približno 140 milijard EUR prek obveznic za »zeleni prehod«. Indija je predstavila shemo spodbud, povezanih s proizvodnjo, da bi povečala konkurenčnost v sektorjih, kot sta solarna fotovoltaika in baterije. Združeno kraljestvo, Kanada in številni drugi so prav tako predstavili svoje naložbene načrte v neto ničelne tehnologije. Kot sem omenila, si bo tudi Evropska unija preko sprejema uredbe o neto ničelnih emisijah prizadevala za proizvodnjo 40 % ključnih zelenih tehnologij znotraj svojih meja.
So v EU kakšni dobri signali, kar zadeva razvoj in inovacije?
Določen pokazatelj, kako EU in njene države članice napredujejo pri uvajanju zelenih tehnologij, je tudi t.i. Eko-inovacijski indeks EU (https://www.eea.europa.eu/ims/eco-innovation-index-8th-eap). Eko – inovacija se nanaša na vsako inovacijo, ki zmanjšuje vplive na okolje, povečuje odpornost na okoljske pritiske ali učinkoviteje uporablja naravne vire. Slovenija se v letu 2022 uvršča v skupino povprečnih eko-inovatorjev, in sicer na 11. mesto v okviru EU. Najbolje se uvršča pri kazalnikih akademske publikacije, povezane z ekološkimi inovacijami, ter zaposlovanje v dejavnostih varstva okolja in upravljanja virov. Najšibkejši kazalniki pa so patenti, povezani z eko-inovacijami, in dodana vrednost pri dejavnostih varstva okolja in upravljanja virov.
Kako pa je z umetno inteligenco, kako uporaba umetne inteligence v podjetjih vpliva na uporabo zelenih tehnologij? Poznate kakšne primere dobre prakse uvedbe zelenih tehnoloških inovacij v podjetjih?
Umetna inteligenca in druge digitalne tehnologije so orodje in imajo ogromen potencial za prispevanje k ciljem zelenega prehoda, saj omogočajo in pospešujejo analizo velikih količin podatkov za povečanje naše baze znanja. To nam omogoča boljše razumevanje in reševanje okoljskih izzivov. Umetna inteligenca proizvaja informacije, pomembne za okoljsko načrtovanje, sprejemanje odločitev, upravljanje in spremljanje napredka okoljskih politik. Informacije, ustvarjene z umetno inteligenco, prav tako lahko pomagajo potrošnikom in podjetjem, da se bolj trajnostno vedejo. Umetna inteligenca omogoča tudi boljši nadzor in upravljanje energetskih sistemov, optimizacijo potrošnje energije in surovin. Pripomore k boljšemu načrtovanju proizvodnje, avtomatizaciji prometa, pri razvoju okolju prijaznih izdelkov z uporabo naprednih tehnologij, kot so strojno učenje in analiza podatkov, pomaga pri spremljanju in nadzoru onesnaževanja zraka, vode in tal, itd. S tem lahko pripomore k izboljšanju kakovosti okolja in zmanjšanju škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Po drugi strani pa digitalne tehnologije, kot je AI, znatno povečajo porabo energije in virov ter ustvarjajo tveganja škodljivih vplivov na okolje.
Primeri dobrih praks so zajeti tudi v publikaciji: https://circabc.europa.eu/ui/group/96ccdecd-11b4-4a35-a046-30e01459ea9e/library/c78c3ec8-66e7-432a-972c-e1c63f9ae984/details
Prihodnost zelenih tehnologij?
Nedvomno svetla. Zelene tehnologije so priložnost za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Veliko podjetij se tega zaveda in vlagajo obsežna sredstva za ta namen. Prav tako pa bo vlaganja spodbudila država preko spodbujanja raziskav, razvoja in inovacij, investicij, spodbujanja uvedbe krožnih poslovnih modelov ter preko drugih instrumentov, ki so in bodo še v prihodnosti na voljo.
Preberite tudi: Uvajanje zelenih tehnologij, praksa in predlogi – ESG 179-180
