| Termalne vode | | Nina Rman, Andrej Lapanje, Geološki zavod Slovenije | |
| Termalna voda je na voljo le na območjih z ugodnim geotermalnim potencialom, ki v Sloveniji obsega predvsem območje Panonskega bazena (Rajver & Ravnik, 2002, Rman in sod. 2015). V energetski bilanci Slovenije za leto 2017 je raba termalne vode zanemerljiva. Po tipu rabe je približno 42 % izkoriščene geotermalne energije pridobljene iz termalne vode (32 uporabnikov s 593,54 TJ/leto), ostalo z geotermalnimi toplotnimi črpalkami. Trenutna neposredna raba dosega približno 68 % ciljne vrednosti Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za leto 2020. Tudi ciljna vrednost 10 postavljenih geotermalnih daljinskih ogrevalnih sistemov do leta 2020 je še oddaljena. | |
Geološki zavod Slovenije že od leta 1995 pripravlja pregled rabe termalne vode v državi, sedaj se podatki osvežujejo vsako leto (Rajver in sod. 2018). V okviru projekta DARLINGe (http://www.interreg-danube.eu/darlinge) metodologijo razširjamo na projektno območje šestih držav z območja Panonskega bazena in podajamo temelje za načrtovanje regionalnih ukrepov za dosego ciljev.
V pregled so bili vključeni termalni izviri ter opazovalne, proizvodne in reinjekcijske vrtine s temperaturo vode na ustju vsaj 30 °C. Popisani so bili vsi objekti, ki so v letih 2015 (oziroma 2017 v Sloveniji) zagotavljali termalno vodo ali pa se je skoznje nazaj v vodonosnik vračala toplotno izrabljena termalna voda (reinjekcijske vrtine). Vključene se bile tudi neaktivne vrtine z dovoljenjem za rabo vode (v Sloveniji je to koncesija). Zaradi teh kriterijev nista vključeni naši najnovejši geotermalni vrtini, Sob-3g in Sob-4g v Murski Soboti, saj nista aktivni, niti nimata koncesije.
Geotermalne vrtine in termalni izviri
S pregledom smo zbrali podatke o 767 objektih na projektnem območju: v Bosni in Hercegovini je 10 vrtin, v Sloveniji 44, v Romuniji 55, na Madžarskem 606, v Srbiji 24 vrtin in en termalni izvir ter na Hrvaškem 21 vrtin in 6 izvirov. Večinoma (93 %) se z njimi vodo pridobiva, kajti le 39 vrtin je namenjenih reinjekciji.
Povprečna globina vrtin je 1145 m (slovensko območje 988 m), največja pa 3436 m (pri nas 1857 m). Povprečna starost vseh vrtin na projektnem območju je 46 let, v celi Sloveniji in na slovenskem projektnem območju pa je enaka in znaša 33 let. Izmed vseh vrtin jih je 13 % mlajših od 10 let, na slovenskem območju le 7 % (V Slovenija na sliki 1). Nad 50 let dosega 26 % vseh vrtin, izmed naših pa le 9 %.
Identifikacija vira, izgradnja geotermalnih vrtin ter dimenzioniranje učinkovitega sistema rabe zahtevajo visoke vložke časa in denarja, vendar s prikazano izredno dolgo življenjsko dobo, nizkimi emisijami morebitnih onesnaževal in nizkimi obratovalnimi stroški predstavljajo konkurenčen vir toplote. Ker je v zadnjem desetletju zaznan izreden padec izdelave novih vrtin in se obstoječe starajo (in zato mašijo, puščajo ipd.) je ob njihovem nenadomeščanju pričakovati težave pri zagotavljanju enakih količin termalne vode.
Temperatura termalne vode
Temperatura termalne vode na celotnem območju v polovici primerov presega 50 °C, kar je izredno ugodno za pridobivanje toplote. Najvišjih 100-101 °C dosega v krajih Balotaszállás in Cserebökény na Madžarskem. V slovenskem delu ima voda najpogosteje med 50 in 59 °C, najvišja je poročana kot 75 °C v Moravskih Toplicah. Takšni viri so zelo primerni za zaporedno, kaskadno rabo, da najprej npr. ogrevajo prostore, nato bazene in sanitarno vodo, sledi ogrevanje zelenic ali zunanjih igrišč itd., kar se pri nas tudi pogosto izvaja.
Odvzem termalne vode
Termalna voda se v Panonskem bazenu pridobiva iz dveh vrst vodonosnikov. Najbolj razširjeni in izdatni so peščeni medzrnski vodonosniki, ki so večinoma čezmejni. Vanje posega 87 % vrtin, ki skupaj zagotavljajo približno 70 % vse načrpane termalne vode. V Sloveniji je takšnih 11 lokacij (Nádor in sod. 2012). Drugi tip vodonosnikov predstavljajo razpokane metamorfne ali karbonatne sedimentne kamnine v podlagi in bolj izolirani vodonosniki v miocenskih karbonatnih kamninah. Slednji prevladujejo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, v Sloveniji so npr. v Podčetrtku, Čatežu ob Savi …
Vsako leto se pridobi vsaj 40·10⁶ m³ termalne vode, kar pa še zdaleč ni vse, saj smo lahko pridobili podatke le za 62 % vseh objektov. Kar 72 % te količine načrpajo na Madžarskem, kjer je tudi 79 % vseh vrtin. Večina vode (85 %) se je pridobila iz čezmejnih peščenih vodonosnikov. V celi Sloveniji načrpamo približno 5,7·10⁶ m³ termalne vode na leto, od tega več kot 80 % iz slovenskega dela projektnega območja. Kar 70 % vode se odvzema iz že omenjenih peščenih vodonosnikov, kar pomeni, da so ob trenutnem načinu rabe tudi najbolj izpostavljeni tveganjem za slabšanje količinskega in kakovostnega stanja.
Raba termalne vode je urejena z različnimi pravicami. Skupno 72 % vrtin ima podeljene vodne pravice (predvsem Hrvaška in Madžarska ter Slovenija z 99 %), 6 % rudarske (predvsem Romunija in Bosna in Hercegovina, v Sloveniji 2 vrtini v Lendavi), 2 % geotermalne (predvsem v Srbiji), 1 % objektov pa se uporablja brez dovoljenja. Za ostale nismo mogli pridobiti podatkov. Dovoljenih količin odvzema nismo pridobili le za Romunijo, kjer so poslovna skrivnost. Iz razpoložljivih podatkov za 51 % objektov smo ocenili, da je dovoljen odvzem verjetno vsaj 2-krat višji kot trenutni.
Raba termalne vode
Kljub visokim temperaturam vode še vedno prevladuje tradicionalna raba za kopanje in balneologijo (24 % vrtin in izvirov). Vsaj na 15 % izmed teh lokacij energijo vode uporabljajo tudi za ogrevanje. Kar 17 % objektov s termalno vodo uporabljajo za pridobivanje pitne vode, a le na Madžarskem. Različni tipi ogrevanja (daljinsko ogrevanje, ogrevanje sanitarne vode in individualno ogrevanje prostorov) se izvajajo s 16 % objektov, za rastlinjake oziroma v kmetijstvu pa se jih rabi 9 %. Pet odstotkov jih uporabljajo v industriji ter 2 % za opazovanje. Za trajnostno rabo je v primeru pridobivanja toplote nujno vračati energetsko izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik, a na celotnem območju je le 5 % vrtin namenjenih reinjekciji. Za ostale objekte ni bilo razpoložljivih podatkov.
V slovenskem delu se voda iz 43 % vrtin uporablja v sistemu kaskadne rabe – za ogrevanje prostorov in nato kopanje in balneologijo, le za kopanje in balneologija se uporablja voda iz 30 % vrtin, daljinsko ogrevanje in ogrevanje rastlinjakov pa iz 27 % objektov. V 90. letih namensko zgrajena reinjekcijska vrtina Mt-7 v Moravskih Toplicah sedaj proizvaja termalno vodo, pred nekaj leti zgrajena Sob-4g v Murski Soboti ne obratuje in zato deluje le ena reinjekcijska vrtina – Le-3g v Lendavi. Ta skupaj s proizvodno Le-2g tvori geotermični energetski vir z zahtevo po 100 % reinjekciji.
Slovenska perspektiva
S podelitvijo koncesij za rabo termalne vode, večinoma konec leta 2015, so bile poenotene zahteve za nove koncesionarje po Zakonu o vodah glede doseganja energetske učinkovitosti sistemov in vpeljavo obratovalnega monitoringa stanja. Te, sicer razmeroma visoke zahteve v primerjavi z drugimi državami v projektu zagotavljajo, da se nam bo v prihodnjih letih povečala učinkovitost odvzema toplote ob hkrati optimalni (večinoma manjši) količini odvzema vode, na voljo bosta tudi zelo zanesljiva bilanca rabe in stanja vodonosnikov. Koncesionarji so bili primorani pripraviti načrt prilagoditve količine odvzema dejanskim energetskim potrebam sistemov z vpeljavo kaskadne rabe in dodatnimi toplotnimi črpalkami in izmenjevalci.
Naše najšibkejše področje je vpeljava reinjekcije, ki je nujna za ohranjanje količinskega stanja vodonosnikov in edina omogoča trajnostno povečanje števila novih črpališč. Vsa nova mesta za pridobivanje geotermalne toplote naj bodo zasnovana kot geotermični energetski vir, torej kot par črpalne in reinjekcijske vrtine. Nenazadnje je tudi koncesnina v tem primeru ugodnejša.
Za podporo razvoja je potrebno okrepiti povezovanje sektorjev (energetika, okolje, kmetijstvo …) in vključiti geotermalno toploto v strateške načrte za izvedbo novih sistemov daljinskega ogrevanja in rastlinjakov na perspektivnih območjih. Seveda je izvedba odvisna od razpoložljivih finančnih virov, a predstavljene vsebine kažejo, da je takšna raba zaradi dolge življenjske dobe zelo perspektivna še posebno, če vključuje tudi najnovejše tehnologije in izkušnje raziskav hibridnih sistemov OVE in kogeneracije.
Literatura
Nádor, A., Lapanje, A., Tóth, G., Rman, N., Szőcs, T., Prestor, J., Uhrin, A., Rajver, D., Fodor, L., Muráti, J., Székely, E. 2012: Transboundary geothermal resources of the Mura-Zala basin : a need for joint thermal aquifer management of Slovenia and Hungary. Geologija, 55/2: 209-223.
Rajver, D., Ravnik, D. 2002: Geotermična slika Slovenije – razširjena baza podatkov in izboljšane geotermične karte. Geologija, 45/2: 519-524.
Rajver, D., Rman, N., Lapanje, A., Prestor, J. 2018: Geotermalni viri Slovenije: bilanca rabe geotermalne energije v Sloveniji v letu 2017. Mineralne surovine v letu 2017, 14/1 (v tisku).
Rman, N., Gál, N., Marcin, D., Weilbold, J., Schubert, G. Lapanje, A., Rajver, D., Benková, K., Nádor, A. 2015: Potentials of transboundary thermal water resources in the westernpart of the Pannonian basin. Geothermics, 55: 88-98.
