Okoljska marjetica | Ana Matoz Ravnik |
 
Okoljska marjetica, znak za okolje, postaja v Evropi vedno bolj uveljavljen instrument zagotavljanja varstva okolja. Marjetica odlikuje proizvode oz. storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti, njenega pridobitelja pa zavezuje h kontinuirani skrbi za varstvo okolja. Potrošnike marjetica usmerja z jasnimi in strokovno utemeljenimi informacijami, ki so dostopne na izdelku oz. odlikujejo posamezno storitev.
 
Eco label

Eco label

V postopku podeljevanja okoljske marjetice se presoja celoten vpliv proizvoda oz. storitve na okolje, od pridobivanja surovin do izločitve iz okolja. Prednosti, ki jih podeljena marjetica prinaša, so za družbo potrditev spoštovanja okoljevarstvenih zahtev, za podjetja z marjetico pa pomemben in pogosto ključen element promocije in tržne prednosti.
Okoljsko marjetico je vpeljala Evropska unija leta 1992 kot okoljski mehanizem, ki temelji na prostovoljnosti in tržnih mehanizmih povračila. Od uvedbe število z marjetico nagrajenih podjetij v EU strmo narašča. Tako je bilo leta 2011 na ravni Evropske unije podeljenih 1.150 okoljskih marjetic, od tega največ v Italiji in Franciji. Marjetica se trenutno podeljuje za 24 vrst proizvodov in storitev, kot so čistila, gospodinjski aparati, elektronska oprema, barve in laki, turistične namestitvene storitve, papir …, nove kategorije pa se stalno dodajajo. V letu 2011 je bilo kar 36 odstotkov vseh podeljenih okoljskih marjetic iz kategorije turističnih nastanitvenih storitev. Tudi v Sloveniji smo v letu 2011 podelili dva znaka za okolje na tem področju, skupaj pa je bilo v letu 2011 podeljenih 5 okoljskih znakov. S tem se je po številu marjetic na milijon prebivalcev Slovenija uvrstila nad povprečje v EU-27.

Marjetice za izdelke in storitve

Številna dejstva govorijo v prid sprejemu poslovne odločitve v smeri pridobitve znaka za okolje oz. nakupu izdelka ali uporabe storitve, ki že ima okoljsko marjetico. Nekaj konkretnih primerov: (i) detergenti z marjetico ne vsebujejo dokazano zdravju in vodi škodljivih kemikalij, (ii) poraba energije v stanju pripravljenosti pri TV-sprejemniku z marjetico je polovico manjša, kar znižuje ogljični odtis elektronskih naprav, (iii) marjetica v papirni in grafični industriji zagotavlja, da je papir iz recikliranih vlaken, kar prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi. To je le nekaj dejstev, ki dokazujejo, da je okoljska marjetica zanimiv in večplasten instrument zagotavljanja varstva okolja.
V Sloveniji okoljsko marjetico pravnim osebam podeljuje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) na podlagi izvedenega upravnega postopka z upravno odločbo in podpisom tipske pogodbe o uporabi znaka za okolje, na način in pod pogoji, določenimi z evropskimi določbami o dodeljevanju okoljske marjetice (spletna stran ARSO: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ECO%20Label/). Pri tem mora pravna oseba, ki je znak pridobila, plačati pristojbino za vlogo ter letno pristojbino. Podatke o podeljenem znaku ARSO sporoča Evropski komisiji po tem, ko postane odločba o podelitvi znaka pravnomočna. Pravno podlago za pridobitev okoljske marjetice v Sloveniji predstavlja 31. člen Zakona o varstvu okolja. Ta določa, da se znak za okolje lahko podeli za spodbujanje proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki imajo v primerjavi drugimi istovrstnimi proizvodi manjše negativne vplive na okolje v celotnem obdobju svojega obstoja in s tem prispevajo k učinkoviti rabi delov okolja ter visoki stopnji varstva okolja. Skupine proizvodov oz. storitev, pogoji, ki jih mora proizvod izpolnjevati za pridobitev znaka za okolje, in oblika znaka so določeni s predpisi EU, ki se nanašajo na sistem EU za podeljevanje znaka za okolje.

V Sloveniji doslej le devet marjetic

Kot ime pove, ima okoljska marjetica značilno in javnosti prijetno obliko cvetlice (spletna stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/index_en.htm). Taka oblika je enotna v vseh državah članicah EU, na Norveškem, v Liechtensteinu in na Islandiji. Okoljska marjetica je edini priznani okoljski znak, ki ga podeljujemo v Sloveniji, saj se drug nacionalni okoljski znak nikoli ni izoblikoval in uveljavil. Če izvzamemo obvezne nalepke, ki nas obveščajo o energijski učinkovitosti posameznih gospodinjskih aparatov, in emisijsko nalepko, ki potrošnika ozavešča o emisijah CO2 in porabi goriva ter je obvezna za vsa nova osebna vozila, ki se prodajajo v Sloveniji, se slovenski potrošniki nismo pogosto srečevali z nalepkami ali drugimi oznakami, ki bi nas opozarjale na okoljsko manj škodljive izdelke in storitve ter nas v tem smislu osveščale. Navedeno je morda tudi eden izmed razlogov, zakaj se okoljska marjetica v slovenskem prostoru do danes ni uveljavila širše.
Ne glede na to se Slovenija zaenkrat ponaša z devetimi podeljenimi okoljskimi marjeticami. Imajo jo družba Vipap Videm Krško za kopirni in grafični papir, Terme Snovik, Thermana Laško in Turistična kmetija Urška za turistično nastanitveno storitev, Dark Silk Australia za šampone, podjetje KIMI, d. o. o., ima za svoje izdelke podeljene tri okoljske marjetice na področju čistilnih sredstev in mil ter podjetje JUB kemična industrija, d. o. o., ki ima znak za okolje za notranje barve in lake. Čeprav je število imetnikov okoljske marjetice še vedno relativno majhno, se zanimanje za njegovo pridobitev tudi pri nas, enako kot v EU, povečuje, predvsem na področju turizma.
Podjetja, ki v svojo prakso uvajajo principe ravnanja z okoljem, s tem kažejo proaktiven odnos do varstva okolja, saj končni cilj ni doseči zgolj predpisane okoljske standarde, temveč s sistemom stalnih izboljšav neprestano in načrtno skrbeti za okoljske vidike poslovanja, tudi take, ki niso zakonsko predpisani. Za vsako podjetje, ki se odloči za tak korak, je obenem tudi izziv, kako uskladiti dva navidezno nasprotujoča vidika: vlagati v varstvo okolja in obenem dosegati boljše poslovne rezultate. Vendar številni primeri pri nas in v svetu kažejo, da je okoljska naravnanost podjetja dolgoročna finančna naložba, ki podjetju lahko prinaša dobiček in ključno tržno prednost. Okoljska marjetica za njenega imetnika pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev. Zagotovo pa predstavlja tudi veliko spodbudo za nadaljevanje ustreznega ravnanja z okoljem. Za potrošnike je nakup izdelkov ali uporaba storitev, ki jih zaznamuje okoljska marjetica, jamstvo za dobro izbiro in zagotovilo za bolj zdravo življenje. Slovenski prostor je sicer doslej temu instrumentu namenil relativno malo pozornosti, a verjamemo lahko, da bomo kmalu še bolj sledili zgledom drugih držav, saj so prizadevanja za pridobitev znaka za okolje dolgoročno eno izmed najboljših vlaganj v zdravo okolje in trajnostni razvoj družbe.

Okoljska marjetica spodbuja k varčni rabi izdelkov

Ksenja Marolt Hudarin, razvojnica in vodja projekta Eko label v podjetju Kimi d.o.o.
Podjetje Kimi d.o.o. je prvi slovenski proizvajalec, ki je svojim kupcem ponudil izdelke z okoljsko marjetico. Za razvoj izdelkov in pridobitev okoljske marjetice za izdelke Eko Val smo se odločili kot nadgradnjo standarda ISO 14000. Z izdelki Eko Val želimo uporabnikom na profesionalnem področju higiene omogočiti uporabo ekoloških izdelkov, ki imajo prijaznejši vpliv na okolje, so enako učinkoviti kot običajni izdelki in so cenovno konkurenčni. Okoljska marjetica kupce spodbuja k odgovornemu odnosu do narave in k varčni rabi izdelkov, ki so naklonjeni človekovemu zdravju. Kimi se zaveda prave vrednosti našega okolja, zato želimo biti aktivni in učinkoviti pri trajnostnem razvoju okolja, kjer delujemo. Uporabnike eko izdelkov usposabljamo in izobražujemo za celovit ekološki pristop in vzdrževanje higiene. Ponudbo dopolnjujemo z eko izdelki papirne galanterije in eko hotelsko kozmetiko. Priznanje za pridobitev certifikata za izdelke z ekološko marjetico je zagotovo močna konkurenčna prednost, ki so jo prepoznali tudi kupci, in hkrati priznanje podjetju Kimi. Podjetje je s svojim razvojem, celovitim in strokovnim, prodajno svetovalnim pristopom dokazalo, da se tudi take projekte da realizirati v slovenskem okolju.

Turisti vse bolj iščejo zelene destinacije

Matjaž Konda, direktor podjetja Terme Snovik – Kamnik, d.o.o.
Že od začetka v Termah Snovik skrbimo za dobro okolja in širimo zavest o pomembnosti zdravega načina življenja. Pri gradnji smo upoštevali visoke okoljevarstvene kriterije, izolativnost preverjali s termovizijami in zgradili biološko čistilno napravo. Za dosego energetske učinkovitosti in prijaznosti do okolja koristimo obnovljive vire energije: sončno energijo, toploto odpadnih voda, odvečno toploto v zraku, celotni kompleks pa ogrevamo s kotlovnico na biomaso. V skladu z eko standardom gosta obveščamo o pomembnosti varovanja okolja. Smo eko terme, ki odgovorno ravnamo z okoljem in ljudmi, ki nas sooblikujejo. Prav to pa nam omogoča sinergično rast in razvoj. Podnebne spremembe so nov izziv, ki prinašajo globalnemu turizmu več tveganja kot priložnosti ter napovedujejo regijsko, sezonsko in produktno prerazporeditev turističnih tokov. Vedenje potrošnikov se hitro spreminja, turisti vedno pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije. Zeleni turizem minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. S pridobitvijo okoljske marjetice smo vključeni v skupino eko hotelov v Evropi – Eco label. Ob pridobitvi znaka smo prepoznali prednosti za okolje EU za turistične namestitve, in sicer: znak simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost, simbolizira ekološko učinkovitost, vodi k izpolnjevanju pričakovanj gostov, pomaga pri tržnem komuniciranju.