V Sloveniji ne najdemo prave smeri – EOL 73-74

Zakaj je Energetska agencija Podravje sodelovala kot soorganizator konference in kako portfeljsko določa vaše projekte opredelitev, da ste Zavod za trajnostno energijo?
Energetska agencija za Podravje je center znanja in projektov na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Že v letu 2007 smo pričeli aktivno delovati na področju bioplina in uporabi obnovljivih virov energije v transportu. V okviru projekta, ki ga je sofinancirala EU, smo pridobili znanja in izkušnje ter si ogledali številne primere dobrih praks v EU. Energetsko in okoljsko razvite države EU uporabljajo bioplin za različne namene. Ta bioplin se transportira po omrežju zemeljskega plina. Bioplin in zemeljski plin sta po svoji kemijski sestavi zelo podobna, v kolikor bioplin očistimo primesi, dobimo biometan. Zemeljski plin pa je tudi metan, le da je vir drugačen. Zemeljski plin je plin fosilnega izvora, medtem ko je biometan ime za metan, ki ga dobimo s fermentacijo oziroma razpadom biomase. Ker so torej njune kemijske lastnosti enake, lahko biometan transportiramo v omrežju zemeljskega plina, ga uporabljamo v istih pečeh za ogrevanje in seveda tudi v transportu.

Ali Slovenija sledi izkušnjam drugih držav?
Izkušnje drugih držav tudi kažejo, da je dobro poznavanje področja zemeljskega plina osnova za dobro izrabo bioplina in biometana, zato se je Energap že pred leti povezal z Gospodarsko interesnim združenjem za zemeljski plin in z njim svoja znanja dopolnjujemo, prenašamo in izmenjujemo izkušnje. Zelo se strinjamo, da je obstoječa infrastruktura temeljni pogoj za razvoj uporabe bioplina in biometana. Poseben segment je tudi uporaba zemeljskega plina v transportu, kjer zagovarjamo poleg možnosti uporabe bioplina ali biometana tudi okoljski vidik uporabe zemeljskega plina v transportu. Zemeljski plin ima namreč kot najbolj čisto fosilno gorivo dokazano izredno nizke emisije nevarnih snovi v zrak.

Toda razmere v Sloveniji glede na strukturo uvoza energije v tem trenutku ne kažejo, da se zavedamo pomena trajnostne rabe energije. Kje so največje rezerve? Cilj je jasen, kot pravite: trajnostna, varna in konkurenčna energija. A kdo je najprej na potezi?
Trajnostna energija vključuje najprej ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije. Šele naslednji ukrep je iskanje novih virov energije. Ti viri so pomembni zaradi vidika sigurnosti dobave, kar pomeni, da iščemo vse možne lokalne vire. To pa je povezano tudi s konkurenčnostjo oziroma obvladljivimi cenami energije. Ne nazadnje to pomeni tudi nova delovna mesta. Žal v Sloveniji zadnja leta ne najdemo prave smeri. Ker nimamo sprejetega nacionalnega energetskega programa, ki bi bil dober, realen, strokoven in predvsem izvedljiv, večkrat menjujemo smeri in odkrivamo nove. Zato delamo tudi napake. Slovenija ima potenciale, vendar se je izrabe potrebno lotiti z ogromno znanja. Meja med dobro in slabo odločitvijo v energetiki ni zelo jasna, če ne upoštevamo vseh vidikov in realnih podatkov. Na potezi je vsekakor država, ki mora skupaj s strokovnjaki pripraviti videnje razvoja, na lokalnih skupnostih in državljanih pa je, da odločitve nato izvajamo.

Mislite najbrž na to, da Slovenija nima strategije za povečanje rabe zemeljskega plina – od razvoja trga do opreme za uporabo, predvsem pa glede dobave? Kaj bi lahko izpostavili kot dobre rešitve? Kako je s trendi uporabe zemeljskega plina v Sloveniji in kje je Evropa?
Dokumenta v Sloveniji, ki bi opredeljeval divezifikacijo uporabe plina in njegovega dolgoročnega razvoja, ne poznam. So pa pripravljeni dokumenti, ki opredeljujejo sigurnost in varnost dobave, v skladu z zakonodajo in smernicami EU na tem področju. Edina pomanjkljivost teh dokumentov je utemeljitev na predpostavki, da zemeljskega plina zaradi katerihkoli razlogov ne bo zmanjkalo. Glede na to, da prihaja zemeljski plin iz drugih držav, velikokrat iz politično nestabilnih regij, je moje mnenje takšno, da bi se morali opreti na lastne vire. Žal imamo fosilnega, zemeljskega plina zelo malo ali skoraj nič. To težavo imajo skoraj vse države EU, zato izvajajo aktivnosti in iščejo nadomestila. V svojih strateških dokumentih imajo zato prioritetne investicije v proizvodnjo bioplina ali pripravo sintetičnega biometana. Skandinavske države, Nemčija in Avstrija so države, ki z vsemi instrumenti podpirajo tako razvoj kot implementacijo tehnologij bioplina in biometana.

Toda v čem je konkurenčna prednost zemeljskega plina glede na ceno, izkoristek in okoljsko prijaznost? Ali je zavedanje o njegovih prednostih dovolj poudarjeno v javnosti?
Zemeljski plin je izredno čisto fosilno gorivo. Pri njegovem izgorevanju nastaja minimalna količina škodljivih snovi. Naprave, ki izrabljajo zemeljski plin, imajo zelo visoke izkoristke in so zelo učinkovite. Cena plina je kompleksna in je podvržena zakonitostim trga. Dejstvo pa je, da bi lažje obvladovali ceno plina, če bi imeli lasten zemeljski plin ali bioplin. Ker je bila dolga leta dobava plina monopolna dejavnost, je bila temu primerna tudi cena. Ljudje se zavedajo nižje cene in visoke uporabnosti zemeljskega plina, žal pa ne poznajo vseh možnosti njegove izrabe. Ker ga javnost obravnava kot fosilno gorivo, je v zadnjih letih, velikokrat neupravičeno, pridobil status goriva, ki se ga moramo izogibati.
Ljudje tudi pogosto zamenjujejo utekočinjen naftni plin z zemeljskim plinom. UNP je naftni derivat in je neposredno odvisen od cene nafte oziroma je še dražji.

Na konferenci ste se zavzeli za uporabo bioplina in mešanic v vseh sektorjih, poseben izziv naj bi bil transport. Tudi za naložbe v bioplin ste ogreti, a stroka je do bioplina nekoliko previdna. Vzrok poznamo. Vaše mnenje?
Bioplin ali biometan ima status obnovljivih virov energije in ta trenutek veliko tržno prednost. Vendar nepoznavanje pravilne izrabe in tehnologij vodi v napačne smeri. V Sloveniji smo se lotili bioplinarn in kogeneracij. Dejstvo je, da je kogeneracija na sredi kmetijske površine, kjer ni odjema toplote, izredno energetsko neučinkovit sistem. Če so bioplinarne tudi nerealno ali napačno dimenzionirane, prihaja tudi do stanja, da v bioplinarno z dizelskimi tovornjaki dovažamo substrate iz več sto kilometrov oddaljenih virov. To pomeni, da imamo bioplinarno za proizvodnjo zelene energije z namenom preprečevanja segrevanja ozračja, hkrati pa zaradi njenega delovanja še povečujemo toplogredni učinek. In še osnovna smernica za bioplinarno je, da uporablja odpadno organsko maso in ne posega na področje pridelave hrane oziroma za bioplinarno organske mase ne smemo gojiti na območjih, kjer lahko pridelujemo hrano. Dejstvo je, da mora biti bioplinarna na kmetijskem področju, ker uporablja lokalne organske substrate, da jih ne razvažamo. Takšno bioplinarno nato povežemo z omrežjem zemeljskega plina. V bioplinarni proizveden bioplin, očiščen do kvalitete biometana in zemeljskega plina, nato oddamo v to omrežje. Iz tega omrežja lahko uporabniki jemljejo plin tam, kjer ga potrebujejo, in za različne namene: ogrevanje, kuhanje, kogeneracije ali za avtomobile.

Zakaj je biometan za okolje najprimernejši in kako je z njegovo uporabo?
Biometan je plin, ki nastaja na Zemlji v vsakem trenutku, ker nastaja z razkrojem vsake biomase. Ima pa žal 25-krat močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. To pomeni, da vsak kg biometana v ozračju pomeni, kot da imamo 25 kg metana v ozračju. Emisije metana tudi težje nadziramo kot emisije ogljikovega dioksida, ker so emisije CO2 običajno posledica človekove dejavnosti. Če torej biometan, ki se samodejno sprosti v ozračje, uporabimo, to pomeni, da smo naredili okolju veliko korist in ne samo zmanjšali negativen vpliv. Biometan lahko uporabljamo povsod, kjer danes uporabljamo zemeljski plin.

Kako se je, po vaših ocenah, v Sloveniji uresničila zahteva po sprejetju lokalnih energetskih konceptov? Kako na primer v Podravju?
Glede na zakonodajo so vse občine do danes pripravile svoje koncepte. Nekatere so se tega lotile z resnimi nameni, kar pomeni, da imajo dokument, ki jim služi kot kažipot kam in kako z učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije. Veliko jih je žal našlo pot, da so plačale čim cenejši in enostavnejši dokument, ki služi samo trenutku, ko lahko inšpektorju pokažejo, da ga zaradi zakonodaje imajo. To so občine s slabim razumevanjem sonaravnega razvoja in priložnosti, ki nam jih ponujajo učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije. Občine v Podravju imajo koncepte. Energap izvaja naloge upravljavcev v občinah. Tam izvajamo ukrepe in aktivnosti, ki vodijo v pravo smer.

Industrija ni zadovoljna s cenami energentov, tudi s cenami plina ne. Zakaj se zdaj dogajajo pretresi na trgu plina v Sloveniji?
Dejstvo, je da monopolni položaj na trgu dobavitelje uspava in poviša cene. Z razvojem trga zemeljskega plina se bo to področje uredilo. Imeli bomo primerljive cene, da bodo zelo nizke, pa ne smemo pričakovati. EU in država sta z odprtjem trga naredili svoje. Zdaj so na vrsti uporabniki in industrija, ki morajo skrbeti za povečanje energetske učinkovitosti svojih sistemov. Pomembno je tudi, da predvsem industrija razmišlja o obnovljivih in lokalnih virih, kajti veliko jih je vitalno odvisnih od zanesljivosti dobave in od cen, na katere nimajo vpliva.

V katere mednarodne projekte je vključena vaša agencija?
Energetska agencija izvaja mednarodne projekte na področju učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. V okviru programa EU Interreg IVC izvajamo projekta RETS (Reneable energy transfere systems), kjer še vedno aktivno skrbimo, da bi prenesli kar največ znanja in izkušenj o upravljanju z energijo v slovenske občine, in projekt INVOLVE (Involving private sector in sustainable mobility), kjer želimo skupaj z industrijsko poslovno Cono Tezno in podjetjem za javni avtobusni promet MARPROM razvijati uporabo mobilnostnih načrtov. V okviru programa Intelligent Energy Europe izvajamo projekta ADVANCE, kjer želimo pripraviti kakovosten načrt trajnostne mobilnosti za Maribor, in projekt LEAP, za katerega pripravljamo akcijski načrt za izvajanje iniciative Evropske komisije »Zaveza županov«. Maribor je zavezo podpisal v aprilu 2011. V okviru bilateralnega sodelovanja z Madžarsko pa želimo vzpostaviti učne poligone za učinkovito javno razsvetljavo.

—————————–

V Sloveniji sedem območij s prekomerno onesnaženostjo

Kakovost zraka dokončno in morda malce pozno postaja eden od ključnih okoljskih izzivov, saj slaba kakovost zraka zmanjšuje kakovost življenja ter v urbanih okoljih za nekaj mesecev krajša življenjsko dobo ljudi.

Vendar slaba kakovost zraka ni nov problem, samo spreminja se. V preteklih desetletjih se je zrak prekomerno, včasih tudi ekstremno onesnaževalo z žveplovim dioksidom, kar je imelo negativne učinke na zdravje ljudi in okolje ter na objekte. Napori industrije, veliki vložki v prenovo tehnologij in s tem povezano boljše upravljanje proizvodnih procesov, zmanjšanje vsebnosti žvepla v tekočih gorivih ter opustitev premoga v malih kurilnih napravah so znatno izboljšali kakovost zraka.

Glavni problem tako v Sloveniji kakor tudi v velikem delu Evrope pa ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci. Glavni viri emisij delcev v Sloveniji so male kurilne naprave za ogrevanje stavb, cestni motorni promet in izpusti industrije. Onesnaženost z delci je posledica lokalnih virov, delno pa tudi regionalnega transporta onesnaženosti.

V Sloveniji problem prekomerne onesnaženosti zaostrujejo še neugodni meteorološki pogoji, saj v razmerah z zelo nizkimi hitrostmi vetra in izrazitimi temperaturnimi inverzijami, značilnimi za kotline in doline v Sloveniji, lahko že relativno majhne emisije povzročijo prekomerno onesnaženost zraka.

Tako je v Sloveniji praktično na vseh merilnih mestih ARSO, razen na Primorskem, izmerjena prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10. Izmerjene koncentracije delcev negativno vplivajo na zdravje ljudi in nam tudi skrajšujejo življenje.

Evropska unija ima na področju kakovosti zraka harmonizirane zahteve, ki so vsebovane v Direktivi 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Ta direktiva med drugim določa mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala zunanjega zraka in določa, kaj morajo države članice narediti, da bi izboljšale kakovost zraka za svoje državljane.
Slovenija je kot članica EU sledila rešitvam na tem področju in sprotno urejala svoje predpise, ključne operativne naloge pa so še pred nami. Gre za pripravo in sprejem načrtov za zrak za vseh sedem območij prekomerne onesnaženosti z delci: Zasavje, Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto ter njihovo izvajanje. Zavedamo se, da bodo za dosego skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce in s tem obvladovanje škodljivih posledic za zdravje potrebni veliki napori. Rezultate izvajanja načrtov bo potrebno spremljati in načrte redno novelirati.

Za slabo kakovost zunanjega zraka smo odgovorni vsi in tudi vsi skupaj ga s svojim načinom dela, bivanja, premikanja, upravljanja in preživljanja prostega časa – torej življenja nasploh – kreiramo. Povzročamo sproščanje delcev, ki jih nato z dihanjem vnašamo preko dihalnih poti v svoja telesa. Rezultat vdihavanja slabega zraka so obolenja dihal, ožilja in srca ter preko umazanih nanodelcev tudi negativen vpliv na možgansko ovojnico.

Kakovost zraka lahko zato izboljšamo le vsi skupaj. Takšen je tudi nov pristop države k izdelavi načrtov za kakovost zunanjega zraka, saj načrte izdelujejo pristojna ministrstva v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, v proces je vključeno gospodarstvo, prav tako se vključujejo organizacije civilne družbe in posamezniki.

Pri izdelavi načrtov namenjamo posebno pozornost tudi sinergiji z blaženjem podnebnih sprememb in pri ukrepih s področja prometa tudi zmanjševanju obremenjenosti s hrupom.

V preteklih mesecih smo na ministrstvu intenzivno pripravljali Načrt za kakovost zraka za Zasavje. Načrt zajema glede na vire emisij tri skupine ukrepov:
– na področju ogrevanja stavb preko spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,
– na področju prometa preko krepitve trajnostne mobilnosti in
– na področju gospodarstva z ukrepi industrije.

V okviru tega je seveda zelo pomemben tudi zemeljski plin.

Javna razprava o omenjenem načrtu za Zasavje je bila zaključena nedavno. Pokazala je, da so ukrepi pravilno zastavljeni, še več, v teku izdelave načrta so se pojavile nekatere inovativne tehnološke rešitve, ki obetajo, da bomo znanje prav s področja kakovosti zraka lahko »izvažali«, če bodo rezultati pilotnega projekta pri uresničevanju načrta pozitivni.

(Iz uvodne razprave Marjete Peterlin, državne sekretarke MKO, na konferenci o kakovosti zraka v urbanem okolju. Konec oktobra je bila Marjeta Peterlin razrešena dolžnosti državne sekretarke na MKO.)