| Strokovni seminar okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh | | |
| Zakaj je registracija in vpis v EMAS register pri nas enoletni projekt? In kje smo obstali, da so trajnostna poročila v vodstvenih kadrih podjetij še vedno neznanka? Evropa neomejenih virov nima, zato je krožno gospodarstvo strogo dodelan cilj EU. Slediti mu morajo vse države članice. V Sloveniji se vse zatakne pri zakonodaji, na ministrstvih, pri denarju in motivaciji posameznikov. Bomo lahko sledili? Te težko obhodne realizacije zahtev so osvetljevali strokovni predavatelji seminarja Okoljski menedžment v gospodarstvu – za ekonomski uspeh. | |
Globalno je trajnostni razvoj v podjetjih postal nuja tako pri sklepanju poslov kot pri sami etiketi na končnem izdelku. Govori o usmerjenosti podjetja, da podjetje komunicira transparentno in da je družbeno odgovorno. Javnost leporečenje zavrača in ga hitro prepozna. Tržna uspešnost je tako vedno bolj vezana na trajnostni razvoj. To mora nujno prepoznati tudi vodstvo podjetja, da je izvajanje sploh možno. »Če razmišlja o trajnostnem razvoju v podjetju eden, potem hitro pregori. Gre za kompleksne modele, kompleksne projekte in nadalje tudi za implementacijo, ki nujno rabi čim širši krog podpore. Izkazalo se je nujno z zelenim »okužiti« najvišje vodstvo,« je v uvodu povedala mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie, ki je v okviru blagovne znamke Zelena Slovenija organizirala seminar.
V Srbiji bodo Gorenje najbrž registrirali Avstrijci
Mag. Vilma Fece, ekologinja v Gorenju, je predstavila prednosti sheme EMAS in razloge za njeno počasno uveljavljanje v Sloveniji. Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih, tako v Evropi kot v svetu pa ima že dolgo tradicijo. Z EMAS podjetje nenehno dokazuje svoje izboljšave na področju okolja. V večini se podjetja najprej odločijo za pridobitev certifikata ISO 14001, ki ga nadgradijo z okoljsko izjavo. V začetku leta 2015 se pričakujejo spremembe standarda ISO 14001, ki bo bolj povezan z EMAS oziroma EMAS že vsebuje zadeve, ki bodo prišle v veljavo v novem ISO 14001. Bistvo teh sprememb je skladnost programov z zakonodajo. Tako bosta EMAS in ISO 14001 popolnoma enaka, razlika bo le v okoljski izjavi. Pri oddaji poročila za EMAS, ki ga mora podjetje oddati letno, je prvi pogoj verodostojnosti, saj že oddan dokument ni več mogoče umakniti. Ko je enkrat sistem vzpostavljen, delo za ekologa ni več težavno. Za ohranitev v registru EMAS je pomembno le, da si ekolog jasno določi cilje, programe in želeno smer, s strani vodstva pa je potrebna podpora.
Pri standardu ISO 14001 sta vključena le dva partnerja, podjetje in certifikacijska hiša. Pri EMAS pa je poleg njiju vključeno še ministrstvo, ki aktivno sodeluje z vsemi svojimi organi. Vpis podjetja v evropski EMAS register naredi ministrstvo in ne certifikacijska hiša. Vpis v register EMAS ima v Evropi veliko težo, saj to kaže na veliko okoljsko prizadevanje podjetja. Že ena sama okoljska neskladnost namreč vpis v register EMAS onemogoči. Prilagoditve na novi standard ISO 14001 bodo možne tri leta, kar pomeni, da bodo morali do leta 2019 vsi nosilci certifikata ISO 14001 opraviti presojo po novem standardu, ki bo popolnoma ekvivalenten shemi EMAS. Strošek za certificiranje ali za vpis v EMAS register je zelo primerljiv.
V Sloveniji je v register EMAS trenutno vpisanih 8 podjetij. Gorenje je s procesom pridobivanja EMAS začelo že leta 2004, z vstopom Slovenije v EU. Takrat je ministrstvo vse postopke, preverjanja, vključno z vpisom na slovensko stran in evropsko stran registra EMAS, opravilo v mesecu dni. Današnje stanje pa je drugačno. Mag. Vilma Fece je namreč povedala: »Na evropski strani je trenutno vpisano le eno slovensko podjetje, ki ni Gorenje, četudi smo nosilci EMAS najdlje, zato ker nekdo na ministrstvu ni opravil svoje naloge. Dobra primerjava temu je naša trenutna situacija v Srbiji, kjer se pripravljamo na vpis Gorenja v register EMAS v Srbiji že eno leto. Odredba namreč dovoljuje, da se lahko v register EMAS vpišejo tudi podjetja izven meja EU, vendar mora postopek sprožiti država članica. Za to možnost mora ministrstvo v Zakon za varstvo okolja dodati le eno vrstico. Ob zadnji spremembi Zakona za varstvo okolja smo jih prosili za to spremembo, vendar verjetno ni bilo dovolj volje za to. In kaj je rezultat tega? Projekt v Srbiji je mednarodni projekt in Gorenje je bilo med tremi podjetji v Srbiji izbrano za uvedbo sistema EMAS. Vendar nas bodo verjetno morali registrirati Avstrijci. Mi je zelo žal in neprijetno, če bomo imeli na podelitvi ob vpisu v register EMAS avstrijskega in ne slovenskega predstavnika.«
EMAS govori o celotnem življenjskem ciklu izdelka, kar bo po novem vseboval tudi ISO 14001. Tako cel svet prepoznava okoljsko usmerjenost podjetja, kar je zelo pozitivno, saj si z okoljsko izjavo pridobiš tudi zaupanje kupcev. Veliko študentov in dijakov uporablja podatke iz okoljske izjave Gorenja tudi za svoje študijske primere, za raziskovalne naloge idr., kar je posredno tudi trženje, saj bodo ti študenti in dijaki enkrat potrošniki. Kljub temu, da v Zakonu o varstvu okolja piše, da bodo imela podjetja, ki so vpisana v EMAS, določene odpustke, izkušnja Gorenja kaže, da so se jim z vpisom v EMAS povečali le obiski inšpekcij. Prav tako je v uredbi evropske unije za EMAS navedeno, da imajo podjetja, ki so vpisana v EMAS, prednost pri zelenih javnih naročilih. Vendar o tem mag. Vilma Fece pravi: »Težko je biti konkurenčen nekemu nemškemu podjetju, ki ima štirikrat nižje okoljske dajatve, kot jih ima podjetje v Sloveniji. Na področju okolja je najslabše v Sloveniji, veliko raje delam v Srbiji, tudi z investicijami. V podjetjih se trudimo, podpiram EMAS, zaradi tega, ker nas nekako sili v to, da se nenehno izboljšujemo, da razmišljamo o tem, kako lahko porabimo še manj virov, kako lahko zmanjšamo stroške, ki jih imamo na področju okolja. Potrebujemo le malo dobre volje s strani državnih uradnikov, da nam bo to olajšano. Tistim najbolj vztrajnim svetujem, da se na to pripravite. Verjamem tudi, da zelena javna naročila, povezana z EMAS, bodo.«
Krožno gospodarstvo
S 1. marcem 2014 je bila ustanovljena Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Mag. Marjana Dermelj je predstavila izzive in priložnosti v obdobju 2014-2020 na področju učinkovite rabe virov. Globalni trendi namreč kažejo, da se pritiski na rabo virov povečujejo. V 20. stoletju smo za 34-krat povečali porabo fosilnih goriv, vsak prebivalec EU porabi 16 ton mineralnih virov letno, od tega jih 6 ton izgubimo. Prav tako je vse bolj omejen dostop do virov, ki so nujni za razvoj novih tehnologij. Vedno bolj postaja očitno, da je Evropa brez virov, zato je vse večji poudarek na vzpostavitvi krožnega gospodarstva. Edino na ta način lahko uvozno odvisnost od virov zelo zmanjšamo.
Prav tako so presežene predlagane meje za koncentracijo CO2, organizmi izumirajo mnogo hitreje kot nekoč in še bi lahko naštevali. Po zadnjem poročilu EU je stanje alarmantno in skoraj ni parametra, kjer ne bi presegali nosilne sposobnosti našega planeta. Slovensko gospodarstvo je zelo odvisno od uvoza surovin. Po podatkih Eurobarometra za leto 2011 je v Sloveniji 36 % podjetij, ki več kot 50 % vseh stroškov poslovanja namenijo za nakup surovin, kar pomeni, da smo na tem področju zelo ranljivi, in da je 35 % podjetij, kjer strošek za uvoz surovin predstavlja med 30 in 49 % vseh stroškov poslovanja.
V pripravi je partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko Komisijo, ki bo vzpostavil način črpanja iz vseh 5-tih skladov EU (Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo). Hkrati se pripravlja tudi operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike, ki bo postavil ukrepe za financiranje iz strukturnih skladov. Sredstva so se v finančni perspektivi 2014-2020 v primerjavi s prejšnjo za 2007-2013 za Slovenijo precej zmanjšala, skupno je na voljo 21,7 % sredstev manj. To pomeni, da bo potrebno s sredstvi, ki so na voljo, ravnati bolj preudarno. V tej finančni perspektivi je Slovenija razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Vzhodna spada pod manj razvite regije, zato je iz Sklada za regionalni razvoj in iz Socialnega sklada deležna večje finančne podpore. Vzhodni del ima na voljo 1.260 milijonov evrov, zahodna kohezijska regija pa 867 milijonov evrov. Kohezijski sklad je razporejen enakomerno, ne glede na regijo, skupaj pa zajema 895 milijonov evrov. Težnja je, da se od nepovratnih sredstev preusmerimo k povratnim sredstvom, saj se na ta način sredstva porabljajo bolj učinkovito, hkrati pa se lahko s tem spodbudi tudi zasebne vire. »Nujno je sistematično iskati sinergije med ukrepi, poskušati vzpostaviti stabilne linije financiranja in bolj programsko ter dolgoročno pristopati k izvajanju dokumentov,« pravi mag. Marjana Dermelj.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ima tri mesece časa, da pripravi operativni program. Prvi osnutek je bil pripravljen januarja, na katerega so že prejeli neformalne pripombe komisije, poleg tega je potekala tudi enomesečna javna razprava. Predvidevajo, da bo operativni program potrjen jeseni, s tem pa bi se lahko črpanje sredstev začelo že letos. Porabiti pa je potrebno še sredstva iz prejšnje perspektive.
