| Cene komunalnih storitev na evrskem območju | | Sebastijan Kopušar | |
| Vse višje cene komunalnih storitev so postale gonilo inflacije v naši državi. Tako so sredi poletne vročine začeli opozarjati finančni analitiki. Dvig cen se obeta tudi v drugi polovici leta. Predsednik vlade je že napovedal posredovanje države. Komunalna podjetja odgovarjajo, da je za sedanjo draginjo pravzaprav posredno kriva država sama, saj je dolga leta umetno zadrževala cene, sedaj pa dobesedno predpisala njihovo rast. | |
Prvi je zaradi vse dražjih komunalnih storitev glas dvignil Svet Banke Slovenije. Sledil je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je namignil, da gre za rast državno nadzorovanih cen. Premier Borut Pahor se je odzval z napovedjo, da bo vlada ukrepala in se bodo “cene komunalnih storitev omejevale”, a natančnejših ukrepov do sedaj še ni razkril.
Po podatkih Umarja smo imeli lani v Sloveniji najvišjo rast cen komunalnih storitev v celotnem območju evra. V prvih petih mesecih letošnjega leta so neslavno prvenstvo sicer prevzeli na Cipru, Slovenija pa je še vedno druga s povprečno rastjo 7,2 odstotka. Precejšnjo rast cen so zabeležili še v Luksemburgu, medtem ko so ostale evro države v povprečju zabeležile več kot za polovico manjše podražitve. Resnično zadovoljni so le Irci, saj so se njihovi komunalni računi po podatkih Eurostata do maja zmanjšali za slabe tri odstotke.
Kdo je koga potegnil za nos?
Skokovita rast se je začela po lanskem juliju, ko je vlada spremembe cen komunalnih storitev prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti, pri čemer so lani svoje storitve najbolj podražili pri oskrbi z vodo (za 27,1 odstotka), letos pa so na prvem mestu smetarji. Odvoz smeti je dražji kar za 17,8 odstotka. Zaradi tega bo Pahorjeva napoved o zadrževanju rasti cen zahtevala poseg v zakonodajo.
Do avgusta 2009 so morale občine namreč za dvig komunalnih cen dobiti soglasje okoljskega in gospodarskega ministrstva ter Umarja. Šele nato je predlog obravnavala tudi vlada, ki ga je nato sprejela ali pa tudi ne. Posamezne občine so zato čakale na spremembe cen tudi več let, trdijo na združenju. Dušan Butina, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS, dodaja, da je takšno administrativno odločanje temeljilo na zelo restriktivni politiki, katere cilj je bil ohranjanje nizke stopnje inflacije, ne pa uspešno poslovanje komunalnih podjetij.
Jože Leskovar iz krškega Kostaka, predsednik Komisije za ravnanje z odpadki pri Zbornici komunalnega gospodarstva GZS, pravi, da so pred skoraj tremi leti zaprosili za dvig cen, potem pa so kar dve leti čakali na dovoljenje države. V letu 2007 so odpadke začeli odlagati na regijskem odlagališču (CeROD), zaradi česar je bilo odlaganje približno dvakrat dražje. K temu so morali prišteti še stroške prevoza v Novo mesto. “Država, ki nam je predpisala, da moramo odpadke voziti v Novo mesto, nam hkrati ni dovolila, da bi povišali cene ravnanja z odpadki. Zaradi tega smo pridelali 300.000 evrov izgube,” poudarja Leskovar.
Predlog za spremembo je prišel iz Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, uradno ga je predlagalo okoljsko ministrstvo, na ministrstvu za gospodarstvo pa so se z njim strinjali. Okoljsko ministrstvo (MOP) tako le še preverja, ali posamezno podjetje javno službo izvaja v skladu s predpisanimi standardi, normativi in ukrepi. “Ministrstvo ne preverja upravičenosti stroškov niti višine cene, saj za to nima pristojnosti, za navedeno so odgovorni izvajalci javnih služb ter občine,” poudarjajo na MOP.
Predstavniki občin so lani ob napovedani spremembi zagotavljali, da je strah glede nerazumnega povečanja cen komunalnih storitev neutemeljen. Leto dni in kasneje, ko zaradi dražjih komunalnih storitev narašča inflacija, se zdi, da so nas potegnili za nos. Vendar v združenju občin opozarjajo, da stvari niso tako preproste.
Komunalci brez denarja za naložbe
Komunalna podjetja so obrobna žrtev slovenskega boja za vstop na evro območje, saj zaradi krotenja inflacije država ni dovolila dviga cen komunalnih storitev, trdijo v združenju občin. To pomeni, da občine v vseh teh letih niso pokrivale niti lastne cene, kaj šele da bi lahko vlagale v posodobitev obstoječe infrastrukture.
Zbornica komunalnega gospodarstva se je leta 2007 lotila analize stanja na komunalnem področju v Sloveniji in ugotovila, da so prodajne cene dosegale samo 70 odstotkov dejansko potrebnih cen. Dušan Butina poudarja, da so komunalna podjetja razliko med lastno in prodajno ceno pokrivala z odpisom amortizacije infrastrukture, kar z drugimi besedami pomeni, da so zelo malo obnavljala, predvsem pa to, da so sedaj skoraj brez denarja za obnovo ter za nove naprave in napeljave.
“Občine so v vseh teh letih krile razliko sredstev do komunalnih podjetij. Ker ni bilo nikakršnega vlaganja v infrastrukturo, bi bilo mogoče v naslednjih letih pričakovati popolno sesutje nekaterih komunalnih sistemov, zato je bila sprememba pričakovana,” zagotavljajo v Združenju občin Slovenije.
Razlog za naraščanje cen je uvedba omrežnine. Po besedah Jožeta Leskovarja se z njo zbirajo sredstva za vzdrževanje objektov, s katerimi se opravljajo dejavnosti – se pravi za odlagališča, vodovode, črpališča, čistilne naprave … Ker imajo vse komunalne dejavnosti objekte, potrebne za njihovo delovanje, so se cene dvigovale na različnih področjih, od oskrbe z vodo do ravnanja z odpadki. Dušan Butina dodaja, da mora znesek omrežnine vsebovati celotno amortizacijo, kar je povzročilo velik enkratni dvig prodajne cene.
Prav tako ni več razlikovanja cen za gospodinjstva in gospodarske odjemalce. Po besedah Dušana Butine so imeli gospodinjski odjemalci v povprečju 29 odstotkov nižje stroške, izenačenje pa je povzročilo še dodatni dvig cen za gospodinjske uporabnike in padec za gospodarske. “Ponavlja se zgodba iz let 2002 in 2004, ko je bilo zaradi uvajanja okoljskih taks (sedaj okoljskih dajatev) v ceno komunalnih storitev za povzročitelja inflacije obtoženo komunalno gospodarstvo,” trdi sogovornik.
“Dosedanja cena je sicer vključevala sredstva za investicije, vendar ni pokrivala stroškov in ni zadoščala niti za vzdrževanje sedanjega omrežja,” je precejšnje povišanje cen oskrbe s pitno vodo (v povprečju za dobrih 30 odstotkov) v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje pojasnil direktor javnega podjetja Prlekija Davorin Kurbos. Po njegovih besedah so zanj krivi vsi prej našteti razlogi, najprej mirovanje cen od leta 2004, potem uvedba vodarine. Podobna usoda čaka tudi položnice za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda.
Še dražje bo, saj bodo okoljski predpisi strožji
Vsi sogovorniki se strinjajo, da lahko rast cen pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih in celo letih. Dušan Butina pravi, da smo v primerjavi s tujino še vedno v krepkem zaostanku za pokrivanjem dejanskih stroškov v teh dejavnostih, saj je osnovno izhodišče Evropske skupnosti, da mora vse stroške pokriti povzročitelj oziroma uporabnik.
“Predvsem nepokrita amortizacija infrastrukture bo še nekaj let krepko dvigovala cene komunalnih storitev, če se bodo občine odločile za postopno pokritje amortizacije (omrežnine) v cenah komunalnih storitev,” trdi. Podobno meni tudi Jože Leskovar: “Napoved države, da bo omejevala dvigovanje cen komunalne dejavnosti, je nerazumno, saj so najprej zahtevali vključevanje vseh amortizacijskih stroškov, zato morajo sami pri sebi razčistiti, kaj bodo omejevali.”
V združenju občin poudarjajo, da smo se z vstopom v Evropsko unijo zavezali strožjim okoljskim standardom. “Dogovori, ki jih je podpisala država, so breme lokalnih skupnosti, zato lahko pričakujemo, da bodo v naslednjih letih cene komunalnih storitev še naraščale,” pravijo. Hkrati dodajajo, da bi z državnim prispevkom za izpolnjevanje standardov lahko upočasnili rast cen komunalnih storitev.
Jože Leskovar zaključuje, da lahko v prihodnosti pričakujemo še strožje predpise, recimo pri ravnanju z odpadki, to pa pomeni tudi vse višje cene, s čimer se bo morala sprijazniti tudi država: “Najmanj smo krivi komunalci, saj moramo opravljati dejavnost in pri tem upoštevati predpise.”
