| Reciklaža | | Jože Volfand | |
| Krški Vipap je med redkimi slovenskimi podjetji z okoljsko marjetico. Ne le to. S predelavo starega papirja, gre za cca 200.000 ton, so presegli nekdanjo proizvodnjo celuloze, ki so jo morali ukiniti. Okoljska sanacija je tako skoraj končana, vendar pa položaj na trgu utrjujejo predvsem z razvojem ekološkega programa. Zeleni Vipap torej. Paradoks – naklade časopisov se manjšajo, povpraševanje po časopisnem papirju pa narašča, ugotavlja Miloš Habrnál, predsednik uprave družbe. Vipap je tudi med tistimi, ki za proizvodnjo energije uporabljajo 20 odstotkov obnovljivih virov. | |
Kako manjše povpraševanje po papirju vpliva na položaj vaše družbe, ki se je po zaprtju obrata celuloze znašla v neuglednem položaju? Kakšni so poslovni načrti za leto 2012?
Zaprtje tehnološko zastarelega in nekonkurenčnega obrata za proizvodnjo kemične celuloze leta 2006 in predhodna postavitev novega obrata za proizvodnjo recikliranih vlaknin iz starega papirja sta bila sestavna dela sanacijskega programa, s katerim smo tovarno v Krškem usposobili za obratovanje v skladu z vedno bolj zaostrenimi okoljevarstvenimi zahtevami. To nam je uspelo, saj tovarna, ki je pridobila integralno okoljevarstveno dovoljenje, ostaja pomemben igralec na trgu recikliranih časopisnih in grafičnih papirjev. Za letošnje leto načrtujemo pozitiven poslovni rezultat s proizvodnjo približno 200.000 ton papirjev in prihodki v višini 103,5 mio evrov.˝
Vipap letno predela okrog 200.000 ton starega papirja. Kolikšen delež dobite na domačem trgu in od kod ga uvažate? V Sloveniji se letno zbere 105 kg starega papirja na prebivalca. Kaj je vzrok, da gredo prejšnje količine starega papirja v izvoz, namesto da bi ga dobila domača industrija?
Glede na naše končne proizvode uporabljamo štiri vrste starega papirja: časopisne in revijalne papirje, tako imenovano »deinking« mešanico (isti vrsti papirja, a že pripravljeni v ustreznem razmerju) ter ostanke iz tiskarn. Slabih 15 odstotkov starega papirja, ki ga potrebujemo za našo proizvodnjo, nabavimo v Sloveniji, skoraj 60 odstotkov v sosednjih državah, preostali del pa v drugih državah EU in na Balkanu. Kar pa se izvoza starega papirja iz Slovenije tiče, lahko rečem le to, da se zbiralci oz. dobavitelji starega papirja za prodajo seveda odločajo na osnovi cen in plačilnih rokov. Marsikdaj jim bližnji konkurenčni kupci starega papirja, med katere spadajo predvsem avstrijske in italijanske papirnice, lahko ponudijo boljše pogoje. Je pa res, da si zaradi močnih pretresov na trgih starega papirja v zadnjih letih tudi zbiralci želijo ohraniti več odjemalcev.
Kakšne prednosti ima recikliran papir v odnosu do okolja in v odnosu do končnega proizvoda? Ali količina proizvodnje časopisnega papirja upada glede na zmanjševanje naklad časopisa?
Proizvodnja recikliranih papirjev je prijaznejša do okolja z več vidikov. Po eni strani se z recikliranjem starega papirja bistveno znižuje potreba bo izrabi naravnih virov, npr. lesa, vode, nižja je tudi poraba energije. Po drugi strani pa s trajnostno izrabo ponovno zbranih surovin skrbimo za čim manjše obremenjevanje narave z odpadki. Naši sodobni tehnološkimi postopki omogočajo proizvodnjo kakovostnih časopisnih (do 140.000 ton) in grafičnih papirjev (do 70.000 ton), ki po uporabnosti popolnoma zadovoljujejo potrebe kupcev. V zadnjih nekaj letih se globalno res soočamo z zmanjševanjem naklad in obsega časopisov in revij, kar se pozna tudi v upadanju proizvodnje. Vendar to zaradi istočasnega nadomeščanja papirjev višjih cenovnih razredov s papirji nižjih cenovnih razredov, kar v krizi uporablja vedno več izdajateljev, na naše poslovanje ne vpliva bistveno. Pravzaprav smo priča paradoksu, saj povpraševanje po časopisnem papirju narašča kljub zniževanju naklad.
Je vaša konkurenčna prednost široka ponudba za trg, posebej pri recikliranih grafičnih papirjih? Ali tudi to, da ste pridobili okoljsko marjetico?
Trgu res ponujamo paleto recikliranih grafičnih papirjev v gramaturnem območju od 54 do 90 g/m2, ki so namenjeni večbarvnemu ali črno-belemu ofsetnemu tisku revij, katalogov, promocijskih materialov, navodil za uporabo itd. Za večino teh papirjev smo pridobili okoljsko marjetico, kar pomeni, da so proizvedeni v skladu s strogimi okoljskimi merili.
Za pridobitev evropske marjetice smo se odločili predvsem zaradi zahtev in pričakovanj kupcev iz držav EU, ki so narekovali oblikovanje razvojno-prodajne politike tudi v smislu okolju prijazne proizvodnje, okolju prijaznih proizvodov in njihovega ustreznega označevanja. Z nadaljevanjem razvoja papirjev iz našega ekološkega programa, ki temelji pretežno na recikliranih surovinah, bomo v naslednjih letih tem proizvodom dodajali nove. S tem se uvrščamo med pomembna evropska podjetja, ki svojo prepoznavnost in ugled gradijo tudi na spodbujanju ekološke ozaveščenosti potrošnikov.
Toda postopki za pridobitev evropskega znaka za okolje niso preprosti.
Ne. Postopek pridobitve evropskega znaka za okolje je bil dokaj dolgotrajen. Najprej smo v podjetju proučili zakonodajne zahteve za podelitev evropskega znaka za okolje, in sicer tako nacionalne kot evropske. Sledila je analiza življenjskega cikla papirnih proizvodov, ki je obsegala pregled vhodnih surovin in materialov: celuloza, mehanske vlaknine in reciklirane vlaknine; les, kemikalije in pripravki, pregled proizvodnje: proizvodni procesi na segmentih vlaknin in papirja ter s tem povezane emisije v vode in zrak, poraba toplotne in električne energije, nastanek ter ravnanje z odpadki, dodelava, pakiranje in distribucija proizvodov, področje uporabe izdelkov: informiranje kupcev oz. uporabnikov o primernosti uporabe izdelkov, o možnostih recikliranja izdelkov ter okoljskem ozaveščanju in na koncu preverjanje skladnosti z okoljskimi merili za kopirne in grafične papirje, ki so navedeni v Odločbi Komisije št. 2002/741/ES.
Papirna industrija je energetsko potratna, torej okolju neprijazna. Kaj ste storili za manjšo porabo energije in kako cene plina vplivajo na konkurenčnost vaših proizvodov?
Proizvodnja papirja je res velik porabnik energije. Vendarje naše podjetje povsem primerljivo s konkurenti, saj v nasprotnem primeru nikakor ne bi mogli ohraniti našega položaja na trgu. Z vlaganji v tehnologijo smo izboljšali kakovost proizvodov, seveda pa smo morali upoštevati tudi sodobne smernice glede energetske učinkovitosti procesov. Tako že danes za proizvodnjo energije uporabljamo 20 odstotkov obnovljivih virov, nadaljnje posodobitve in prilagoditve na področju energetike so predvidene tudi v naslednjih letih. Plina zaradi visokih cen ne uporabljamo v energetske namene, ga pa uporabljamo v posameznih sklopih tehnološkega dela proizvodnje, predvsem zato, ker je v tistih segmentih učinkovitejši od drugih možnosti. Vsekakor je problematika cen energentov v Sloveniji tema za samostojen članek.
Vaš lastnik se je odločil za prodajo podjetja. Ali niso časi za prodajo v tem trenutku neprimerni? Je na trgu interes?
Odločenost lastnika za prodajo podjetja v Krškem je prisotna že nekaj časa. Seveda pa je realizacija prodaje odvisna od trenutne situacije.
Kako ste uspeli s programom okoljske sanacije podjetja?
Ocenjujemo, da smo program ekološke sanacije in tehnološke posodobitve podjetja izpeljali uspešno. Z opustitvijo okoljsko sporne proizvodnje kemične celuloze, posodobitvijo energetskih in ostalih postrojenj ter postavitvijo biološke čistilne naprave smo bistveno znižali emisije v okolje. S postavitvijo modernega obrata za predelavo starega papirja smo v celoti nadomestili in celo presegli nekdanjo proizvodnjo kemične celuloze. Z usmeritvijo v proizvodnjo pretežno recikliranih papirjev in temu ustrezno posodobitvijo papirnih strojev in ostalih naprav smo tovarno v Krškem usposobili za obstanek na vedno bolj konkurenčnem trgu papirjev. Kot rečeno, pred nami je še nekaj nalog in prepričan sem, da bomo tudi pri izvajanju teh uspešni.
