| Pooblaščenec za varstvo okolja | | dr. Darja Majkovič | |
| Med slovenskimi mlekarnami je ena izmed najstarejših tista v Prekmurju. V Pomurskih mlekarnah, ki so letos dopolnile 66 let, ne pozabljajo na naše najmlajše, saj so letos začeli s proizvodnjo otroške hrane. Investicije v nove polnilne linije niso edine, na strehah svojih proizvodnih obratov so letos postavili sončno elektrarno. V kriznih časih je potrebno še bolj kot kdajkoli prej razmišljati dolgoročno, pravijo v Pomurskih mlekarnah. Pooblaščenec za okolje, Simon Šebjanič, pojasnjuje usmeritve podjetja na področju politike kakovosti in okolja. | |
Beli zakladi neokrnjene narave je slogan, pod katerim se predstavljate širši javnosti. Vendar se tudi v murskem bazenu soočate z okoljskimi problemi (nitrati v podtalnici, ostanki FFS …), ki ne govorijo v prid neokrnjenosti lokalnega okolja. Ali se tovrstni problemi odražajo na vaši proizvodnji in na kakšen način?
Naši proizvodi so nenehno nadzorovani z notranjim nadzorom, ki se opravlja v naših laboratorijih, prav tako jih nadzorujejo zunanje institucije. Redno izvajamo analize glede vsebnosti ostankov pesticidov in ostankov ostalih snovi, ki v prehrani niso dovoljene. Do danes se nam še ni zgodilo, da bi mleko ali kateri naš izdelek vseboval ostanke FFS.
Javne službe, ki upravljajo z vodovodnimi omrežji na območju, kjer se prideluje naše mleko, prav tako spremljajo vsebnosti ostankov pesticidov. V primeru preseganja so nas dolžni na to opozoriti. Problem ostankov posameznih pesticidov v vodi se pojavlja večinoma na področjih, kjer je večja prisotnost poljedelstva. Naše mleko se prideluje na območjih, kjer sta bolj razvita živinoreja in pašništvo, tam pa teh problemov ni, tako da so naši zakladi neokrnjene narave resnično to, za kar jih deklariramo.
Pri tehnoloških posodobitvah zagotovo uvajate okolju najprijaznejše postopke?
Seveda. Pomurske mlekarne so v letu 2010 predelale 97 milijonov litrov mleka. Proizvodnja Pomurskih mlekarn poteka na dveh lokacijah: v Murski Soboti in v Ljutomeru. V obratu Murska Sobota poteka proizvodnja mleka v prahu, masla, steriliziranih proizvodov, fermentiranih izdelkov, skute in namazov, v obratu Ljutomer pa poteka proizvodnja sirov. V Pomurskih mlekarnah imamo vzpostavljen sistem HACCP, s katerim zagotavljamo varne in kakovostne proizvode. Z uvedenima standardoma kakovosti ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja, tako da obvladujemo vplive naše dejavnosti, proizvodov in storitev na okolje s svojo okoljsko politiko in cilji, hkrati pa skrbimo za razvoj, izvajanje in izboljševanje uspešnosti sistema vodenja kakovosti z namenom izpolnjevanja zahtev in želja naših odjemalcev. V naših proizvodnih procesih se nenehno trudimo uvajati materiale, ki so ekološko najmanj problematični, tako na področju embalaže kot na področju čistil in ostalega. V zadnjih letih so naše odpadne vode na čistilnih napravah dosegle takšno kakovost, da bi jih lahko odvajali v vodotoke. V letu 2010 se je na liter predelanega mleka glede na leto 2009 zmanjšala poraba zemeljskega plina (2,97 %), električne energije (13,37 %), kislin (10,46 %) in lužin (21,67 %), nekoliko se je povečala količina čistil in razkužil ter vode. Zmanjšala pa se je tudi količina odpadne vode (4,82 %) in komunalnih odpadkov (19,35 %). To so podatki za obe lokaciji.
Ali izvajate monitoringe vplivov na okolje?
V letu 2005 smo pridobili okoljevarstveni certifikat po standardu SIST EN ISO 14001:1996, ki je za nas pomemben mejnik pri ustreznem ravnanju z okoljem. Z opredelitvijo okoljskih vidikov smo si zadali tudi okoljske cilje, s katerimi poskušamo zmanjšati oz. odpraviti njihov negativni vpliv na okolje. Skladno z veljavno zakonodajo smo na področju varstva okolja zavezani spremljati emisije odpadnih voda, hrupa in zraka. Monitoringe izvajamo redno v skladu s predpisi in so vedno v mejah predpisanih vrednosti. Največ monitoringov za nas izvajata Ekoviz in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Poleg zakonsko določenih monitoringov spremljamo tudi ostale pomembne okoljske parametre, ki so lahko odločujočega pomena s stroškovnega in okoljevarstvenega vidika (poraba energentov, nevarnih snovi, odpadkov, sekundarnih snovi ipd.).
Okoljska zakonodaja je zahtevna.
Pogosto prezahtevna. V poslovanju velikokrat naletimo na zakonodajo glede okolja, ki je pri nas veliko ostrejša kakor drugje, pri starih članicah EU. Zdi se, kot da ne bi bili v skupnosti z načeloma enako zakonodajo. Prav je, da lepo skrbimo za naravo, ki smo jo brezplačno prejeli od naših staršev, vendar so nekateri predpisi vseeno nekoliko neživljenjski.
Kako upravljate z energijo in kateri so vaši glavni energenti? Ali spremljate njihovo porabo? Kako jo uravnavate (manjšate)?
Naša glavna energenta sta zemeljski plin in električna energija. Kar se tiče zemeljskega plina, je poraba vezana na proizvodnjo. Smo podjetje, ki končno čistost zagotavlja s paro in ne s kemičnimi sredstvi, kar pa je zaradi porabe energije finančno zahtevno. Na lokaciji Ljutomer smo zelo zainteresirani, da bi se izgradila toplarna na lesno biomaso. Zagotovo bi se povezali, saj bi tako omilili odvisnost od zemeljskega plina in muhavosti ruskih dobaviteljev (plinska kriza).
Porabo električne energije nenehno zmanjšujemo, stare električne pogone zamenjujemo z varčnimi, prav tako nadomeščamo stare potratne sijalke (v letu 2010 smo zmanjšali porabo električne energije na enoto predelane surovine za dobrih 37 % v primerjavi z letom 1997). Od letošnjega leta naprej nismo samo porabniki električne energije, pač pa jo tudi proizvajamo, saj imamo na lokaciji Murska Sobota na strehah proizvodnih obratov in skladišč nameščeno sončno elektrarno.
Ste tako odzivni tudi pri ravnanju z odpadki?
Odpadke v našem podjetju strogo ločujemo in jih predajamo v nadaljnjo predelavo na nivoju celotnega podjetja. S takim ravnanjem tudi prihranimo veliko stroškov. Že v letu 2004 smo na področju ravnanja z odpadki uvedli ločeno zbiranje odpadkov za mešane komunalne odpadke, čisti papir in kartonsko embalažo ter za ostalo odpadno embalažo. Za posebne odpadke, kot so odpadno železo, barvne kovine, gradbeni odpadki, odpadna olja in maziva, oljni filtri, izrabljeni akumulatorji ipd., imamo s pooblaščenimi odjemalci urejen poseben odvoz.
V letu 2010 se nadaljuje trend zmanjševanja komunalnih odpadkov, in sicer so se v povprečju odpadki v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 19,35 %, na lokaciji Murska Sobota so se odpadki zmanjšali za 55,69 %, v Ljutomeru pa se je količina odpadkov zmanjšala za 7,46 %.
Kako rešujete problematiko organskih odpadkov v prehranski industriji – v vašem primeru je to konkretno sirotka?
Sirotka je lahko v živilski industriji okoljski problem, vendar jo pri nas koncentriramo in prodajamo kupcu na Madžarskem, tako da z njo ne obremenjujemo okolja. V prihodnosti načrtujemo njeno sušenje, saj je sirotka pomemben vir beljakovin in laktoze. Kot surovina je izjemno pomembna za konditorsko industrijo in farmacijo.
Ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okoljsko ustreznost, recimo pri embalaži? Kako?
Za potrebe živilske industrije je embalaža ključnega pomena, saj prihaja v stik z živili, zato temu vprašanju posvečamo še posebno skrb. Naše dobavitelje redno kontroliramo z vhodno kontrolo, občasno pa njihove izdelke pošljemo na analizo v laboratorij, da preverimo skladnost embalaže z deklaracijo.
Potrošniki se obračajo k zelenemu počasi, a se. Kakšna je vaša ocena?
Ozaveščenost večine povprečnih potrošnikov še ni na dovolj visoki ravni, da bi izbirali izdelke na osnovi embalaže in njenih vplivov na okolje. Iz praktičnih razlogov je embalaža pri nas za enkratno uporabo. Kar se tiče vplivov na okolje, ima embalaža za naše izdelke minimalne vplive, saj se lahko v celoti ločuje in je namenjena recikliranju.
Kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja – pri razvoju proizvodov, embalaže, posodabljanju tehnoloških postopkov, uvajanju novih tehnologij, v komuniciranju do potrošnika, deležnikov, lastnikov, drugih javnosti …?
V naših razvojnih dejavnostih posvečamo še posebno pozornost kakovosti proizvodov, s ciljem zagotavljati čim bolj naravne, najkakovostnejše in zdravju prijazne mlečne in druge živilske izdelke v skladu z evropskimi standardi in tehnologijo. Trudimo se ohranjati in razvijati ekološko neoporečno naravno okolje za zagotavljanje pridelave najkakovostnejših kmetijskih pridelkov za nadaljnjo predelavo. V našem interesu je tudi rast in razvoj lokalnega gospodarstva, želimo ustvarjati nova delovna mesta, v skrbi za stabilno poslovanje družbe pa ne pozabljamo na svoje zaposlene in negujemo visoko stopnjo tržne prilagodljivosti domačim in tujim porabnikom.
Kakšne sisteme upravljanja z okoljem ste uvedli v podjetju, kaj načrtujete v prihodnje? Ali morda razmišljate o sistematičnem pristopu k trajnostnemu razvoju vaše družbe?
Z uvedenima standardoma ISO 9001:2008 in ISO 14001:2004 izkazujemo ustrezen odnos do okolja. Naš cilj je zagotovo trajnostni razvoj naše družbe. Korake k trajnostnemu razvoju že izvajamo – gospodarno ravnanje z viri in uvajanje novih tehnologij se kaže kot ekonomsko smotrna in okoljsko sprejemljivejša pot. Celostno spremljanje trajnostnega razvoja družbe pa je prava pot k dolgoročnemu uspešnemu poslovanju vsakega podjetja.
