Zelene tehnologije
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Zelene tehnologije nimajo enotne opredelitve, zato obstaja tudi možnost zelenega zavajanja. Slovenska industrijska strategija 2021-2030 usmerja zeleni razvoj in bo podprta z Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti. Finančnih spodbud za zelene tehnologije je dovolj, vendar pa določena mera konzervativnosti poslovnega okolja vpliva na konkurenčnost in (ne)inovativnost slovenskega gospodarstva. Kaj predlaga Direktiva o zelenih trditvah, ki se v Bruslju usklajuje, in zakaj je Uredba o taksonomiji lahko dobra. Usmeritev? Pri uporabi zelenih tehnologij podjetje lahko dokazuje njihove učinke. Kako? Odgovarjajo predstavniki nekaterih inštitucij in podjetij. Tudi o tem, kaj bo v Akcijskem načrtu za konkurenčnost in produktivnost.
Zelene tehnologije in zeleno zavajanje
Mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport meni, da je vprašanje zelenega zavajanja trenutno zelo aktualno. Potrošniki so lahko zavedeni, podjetja pa lahko dajejo lažen vtis o svojih vplivih ali koristih za okolje. Evropska komisija zato predlaga Direktivo o zelenih trditvah, ki jo trenutno usklajujejo v Svetu EU in sprejema ukrepe za obravnavanje lažnega zelenega oglaševanja ter varstvo potrošnikov in okolja. Zagotavljanje verodostojnosti in zaupanja vrednih okoljskih oznak in trditev bo potrošnikom omogočilo sprejemanje bolj informiranih odločitev o nakupu. Spodbudilo pa bo tudi konkurenčnost podjetij, ki si prizadevajo povečati okoljsko trajnost svojih izdelkov in dejavnosti. Predlog direktive je skladen tudi z Uredbo EU o taksonomiji. V skladu s to uredbo morajo podjetja, ki kandidirajo za evropska sredstva, zagotoviti, da njihovi projekti spoštujejo načelo, da se ne škoduje bistveno šestim okoljskim ciljem iz navedene uredbe (načelo »DNSH – do no significant harm«).
Tudi Nina Meglič iz Štajerske gospodarske zbornice izpostavlja navedeno direktivo. V kolikor bo podjetje za določen izdelek objavilo zeleno trditev, bo morala biti predhodno verificirana s strani neodvisnih in akreditiranih preveriteljev. Trenutno pa je v praksi možna uporaba določenih znakov, kot sta EMAS in ECOLABEL. Določene države v EU razvijajo tudi svoje oznake. Zelene tehnologije se preverjajo preko poročil, ki jih mora prejemnik državnih ali evropskih sredstev oddati po določenem obdobju izvajanja projekta, za katerega je prejel sredstva. Sofinancer sam določi merila, na podlagi katerih bo to preverjal, pogosto pa so povezana z določenimi statistikami oziroma indikatorji, ki se spremljajo na nacionalni in evropski ravni na področju zelenih tehnologij. Uredba o taksonomiji lahko služi kot orientacija, predvsem pa se je v zadnjem času v razpisih pojavila zahteva, da prijavitelj opredeli, kako s svojim projektom »ne bo škodoval bistveno« okolju.
Po mnenju izr. prof. dr. Blaža Likozarja, vodje Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, se morebitne tovrstne problematike zelenega zavajanja pokažejo šele v retrospektivi. Pri sami uporabi tehnologij so metrike že precej natančno definirane in podjetja lahko dokazano prikažejo zmanjševanje emisij, izboljšano energetsko učinkovitost ipd. Večje nedorečenosti pa so pri ogljičnih izravnavah, kjer se izpusti nižajo na druge načine (npr. pogozdovanje). Prav tako so možna večja odstopanja pri trženju in oglaševanju zelenih tehnologij. Kako so energije dejansko zelene, se načeloma brez izjeme preverja pri financiranju iz evropskih sredstev, kjer so metrike natančno tehnično določene oziroma postaja njihovo dokazovanje vedno zahtevnejše, s čimer se izboljšuje tudi njihova preverljivost.
Dr. Martin Kavšček, vodja razvoja poslovanja pri Acies Bio d.o.o., ocenjuje, da smo v zadnjem času priča poplavi tako imenovanih zelenih trditev. Ker delujejo na področju razvoja trajnostnih biotehnoloških rešitev, je trajnostni vidik poleg ekonomskega eden najpomembnejših vidikov razvoja. Pri tem se že v fazi idej in zgodnjega razvoja novih konceptov opirajo na analize življenjskega cikla (Life Cycle Analysis, LCA), ki primerjajo novo tehnologijo s trenutnim stanjem proizvodnje. Na področju proizvodnje novih kemikalij s pomočjo fermentacije je LCA glavni način za relevantno oceno dejanskega vpliva tehnologij na okolje in ljudi, zato je primeren za ločevanje med trajnostnimi tehnologijami in zelenim zavajanjem. Pomembno pa je, da se LCA analize izdelujejo enotno ter se primerja celoten življenjski cikel novih tehnologij, kar pa je včasih velik izziv.
Strategija uvajanja zelenih tehnologij za zeleni prehod
Mag. Marija Čebular Zajec navaja, da Slovenska industrijska strategijo 2021-2030 opredeljuje usmeritve za zeleni razvoj kot enega ključnih področij nadaljnjega razvoja. Strategija bo dodatno okrepljena z Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Akcijski načrt se bo osredotočal na tri ključne stebre:
- Nadgradnja in razogljičenje industrije: Podlaga bodo pregled Slovenske industrijske strategije 2021-2030, ki poteka pod okriljem OECD, analiza potencialov industrije s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, razogljičenju in zelenemu prehodu.
- Novi produkti in nove industrije, kar zajema boljše sodelovanje slovenskih start-up ekosistemom in skupno delo na 5 strateških pobudah, in sicer izboljšanje podpornega okolja, slovenska startup vizija, razvoj trga tveganega kapitala, opcijsko nagrajevanje zaposlenih in podpora preko že obstoječih spodbud za razvoj inovativnosti in razvoj novih izdelkov.
- Večja privlačnost Slovenije za inovacijske aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij, kar pomeni prenovo strategije internacionalizacije ter spodbud za investicije in odgovorne raziskave in inovacije (RRI) po Zakonu o spodbujanju investicij, podporo delovanju slovenskega globalnega ekosistema, aktivno podporo večjim tujim investicijam z visoko dodano vrednostjo.
Ob tem pa bo seveda nujno upoštevanje zakonodaje, ki se na tem področju pospešeno oblikuje na ravni EU.
Podporno vlogo pri uvajanju zelenih tehnologij ima SPIRIT Slovenija, javna agencija, ki slovensko gospodarstvo z učinkovitim programom strateške trajnostne transformacije poslovanja podpira že skoraj desetletje. Že v letu 2016 so razvili pilotni program strateške trajnostne transformacije slovenskih podjetij, ki je postavil prvo slovensko prakso na tem področju. Trenutno so sredi izvajanja ukrepa, s katerim s strokovno in finančno podporo podjetjem pomagajo pri intenzivnem procesu strateške trajnostne in krožne transformacije poslovanja. Poudarek je na zasledovanju strateških ciljev zniževanja negativnih oziroma povečanju pozitivnih vplivov na okolje, družbo in ekonomsko skupnost ter posledično povečanje produktivnosti in konkurenčnosti poslovanja posameznega podjetja. Na agenciji deluje tudi Enotna točka za strateško, trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva, ki nudi podporo slovenskim podjetjem pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Je del sistemskega pristopa, ki ga vpeljuje reforma nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost na področju vzpostavitve učinkovitega okvira za trajnostno in krožno transformacijo. Točka se aktivno vključuje v nacionalni projekt Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.
Sistematičnost uvajanja zelenih tehnologij
Mag. Marija Čebular Zajec meni, da gresta sistema v EU in v Sloveniji na tem področju v isto smer. Analiza vrzeli financiranja je narejena tudi v okviru analize potencialov industrije. Seveda pa bodo za razogljičenje industrije potrebna ogromna sredstva. V okviru prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije – NEPN 2030 so ocenjena potrebna sredstva za podnebno-energetski prehod okoli 55 milijard evrov do leta 2030, od tega več kot 22 milijard evrov za industrijo.
Nina Meglič izpostavlja, da Slovenija sicer nima posebne strategije uvajanja zelenih tehnologij, ima pa Strategijo pametne specializacije, katere glavni cilj je zeleni prehod. To pomeni, da je ambicija, da vseh deset prioritetnih področij specializacije usmerjeno prispeva k zelenemu prehodu. Cilji za zeleni prehod pa so opredeljeni v NEPN, Slovenski industrijski strategiji in Strategiji razvoja Slovenije. EU strategija je relativno jasno opredeljena v Evropskem zelenem dogovoru ter povezanih inciativah: REPowerEU, Fitfor55 in Akcijskem načrtu za prehod v krožno gospodarstvo.
Dr. Martin Kavšček ocenjuje, da sta strategiji Slovenije in EU glede uvajanja zelenih tehnologij za zeleni prehod dobro usklajeni, opažajo pa velike razlike med razpisi v temah, ki jih tako EU kot tudi Slovenija financirata preko spodbud za razvoj zelenih tehnologij. Pri tehnologijah, ki imajo daljši razvojni cikel, je to lahko težavno, saj se prioritete uvajanja novih tehnologij spremenijo tekom razvoja. Na tem področju bi si podjetja želela več stalnosti.
Zadostnost finančnih spodbud
Mag. Marija Čebular Zajec poudarja, da spodbude niso glavna težava za razogljičenje industrije. Glavni problem je cenovni signal, saj je trenutno cena zemeljskega plina nekajkrat nižja od cen električne energije oz. obnovljivega vodika, ki se omenjata kot glavna potencialna energenta za zeleni prehod industrije. Kljub temu je v Sloveniji kar nekaj naprednih podjetij, ki uvajajo t.i. hibridne tehnologije. Te omogočajo različno kombinacijo uporabe energentov glede na potrebe in pričakovanja kupcev, da so pripravljeni plačati premijo, da dobijo »zelen izdelek«.
Nina Meglič meni, da je finančnih spodbud dovolj in da so sistemi medsebojno povezani, saj to narekujejo EU-skladi, iz katerih se črpajo sredstva. So pa mehanizmi, vsaj na nacionalni ravni, pomanjkljivi. Potrebni so dolgoročni strateški programi, ki bodo pokrili potrebe vzdolž celotne lestvice tehnološke razvitosti. Na ravni EU je priložnosti za financiranje ogromno in jih je težko slediti, so pa prijave na projekte vedno bolj zahtevne in potekajo včasih tudi več kot pol leta.
Tudi izr. prof. dr. Blaž Likozar izpostavlja, da je sredstev za zelene tehnologije precej in imajo tudi jasno določen način črpanja in dolgoročno predvidljivost. Na državni ravni pa bi bilo v povezavi s tem potrebno več praktične podpore pri razvoju zelenih tehnologij.
Dr. Martin Kavšček ugotavlja, da se finančne spodbude za razvoj novih tehnologij na področju biotehnologije tako v Sloveniji kot tudi v EU naslanjajo na temeljne dokumente EU glede trajnostnega razvoja in uvajanja zelenih tehnologij (npr. strategija od vil do vilic, Sklad za okrevanje in odpornost, RepowerEU). V zadnjih letih je opazno, da se za razvojna sredstva prijavlja vedno več podjetij, tako da so razpisi postali zelo kompetitivni, kvaliteta vlog pa se je izboljšala, kar je dobro, saj se tako financirajo res le najboljši projekti. Po drugi strani pa to pomeni, da lahko tudi podjetje z odlično vlogo in res prebojno tehnologijo ostane brez finančne spodbude.
Napredek pri razvoju zelenih tehnologij v Sloveniji
Nina Meglič izpostavlja, da se je v zadnjih dobrih petih letih v Sloveniji akumulirano ogromno znanja in izkušenj na tem področju, kar je relativno kratko časovno obdobje za spremembe, ki so se zgodile. Znano je, kdo so najambicioznejši, spodbuja pa se tudi, da se znanje preliva po celotni verigi vrednosti. Identificiranega je veliko inovacijskega potenciala, manjkajo pa sistemske odločitve in ukrepi, ki bi omogočili komercializacijo. Potrebne so korenite spremembe na področju umeščanja v prostor, pridobivanja okoljskih dovoljenj. Država mora določiti strateške sektorje in sprejeti ukrepe, ki bodo omogočali njihov obstoj po vzoru drugih EU držav.
Po mnenju izr. prof. dr. Blaža Likozarja je v Sloveniji težava konzervativnost poslovnega okolja, ki se kaže pri počasnejši implementaciji zelenih tehnologij in zmanjšani konkurenčnosti. Težava pa je tudi kadrovska podhranjenost tega področja. V Sloveniji je velik delež podjetij že prepoznal pomen zelenih tehnologij sploh na področju izboljšanja snovne učinkovitosti, obnovljivih virov energije in digitalizacije. Izstopa tudi podjetniška naravnanost slovenskih podjetij pri prepoznavanju trendov. Smer razvoja zelenih tehnologij je določena, vprašljiva pa je hitrost njihovega razvoja v Sloveniji. Implementacija zelenih tehnologij je na zadovoljivi ravni, obeti za njihov razvoj v prihodnje pa malce slabši.
Na Kemijskem inštitutu se na področju zelenih tehnologij ukvarjajo predvsem z jedrnimi tehnologijami, hranjenjem in kemijsko pretvorbo energije, rekuperacijo odpadne toplote, digitalizacijo. Naslavljajo hitre spremembe narave obnovljivih virov energije, kot sta razvoj na področju vodika in baterij. Izpostavljajo pa občutno težavo in potrebo po podpori in financiranju implementacije pilotnih linij (TRL 3–6), kjer raziskovalni partnerji s podjetji izvajajo skupne projekte. Težava je v pomanjkanju sredstev, ki jih raziskovalni partnerji nimajo, podjetja pa jih nočejo oziroma ne morejo namenjati v ta namen zaradi prevelikih tveganj. Pomembna je tudi vzpostavitev centra z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij na lokaciji nove raziskovalne enote Kemijskega inštituta v Zasavju, s čimer bo le-ta pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekdanje premogovne regije.
Acies Bio d.o.o. je inovativno podjetje, ki se osredotoča na razvoj trajnostnih proizvodnih procesov za kemično in prehrambeno industrijo ter uporabo v trajnostnem kmetijstvu. Njihove rešitve temeljijo na mikrobnih tehnologijah in uporabi fermentacije. Pri svojem delu uporabljajo koncepte krožnega gospodarstva, kjer stranske produkte različnih industrij, kot so prehrambena in lesna industrija, uporabljajo kot vhodne surovine za nove procese.
Razvoj področja in trga zelenih tehnologij
Mag. Marija Čebular Zajec izpostavlja, da se globalno zeleni trg tehnologij razvija izredno hitro. Po napovedih bo znašala letna stopnja rasti trga med letoma 2024 in 2030 29,5 %, kar je izjemno in nudi izjemne priložnosti tudi za slovenska podjetja. Z vidika raziskav in razvoja se pospešeno razvijajo tehnologije na področjih obnovljivega vodika, energetske učinkovitosti, recikliranja in digitalizacije v podporo zelenemu prehodu (AI, blockchain tehnologije npr. za sledenje izdelkov ipd). Predvsem pa so strateške tehnologije za zeleni prehod opredeljene v Aktu o neto ničelni industriji, ki bo predvidoma začel veljati do konca letošnjega leta. Za ta namen je in bo še na voljo veliko podpornih ukrepov tako na EU kot na nacionalni ravni (npr. v okviru programa Obzorje, Inovacijskega sklada EU in v okviru Evropske kohezijske politike).
Po mnenju izr. prof. dr. Blaža Likozarja je na svetovni ravni glede razvoja zelenih tehnologij na prvem mestu Kitajska, sledijo ZDA, kjer so zelo ciljno naravnani. Na tretjem mestu je EU, ki ima na področju zelenih tehnologij jasne cilje in tudi dobro nastavljeno njihovo implementacijo. Na ravni EU je tudi velika raznolikost razvoja zelenih tehnologij, izstopajo Nizozemska, Norveška, Nemčija in Francija. V teh državah je tudi boljša povezanost javnega sektorja z gospodarstvom, s tem pa tudi večja predvidljivost razvoja, sploh v okviru naložb v energetiko. Večja jasnost državnega okvira razvoja pomeni namreč tudi večji zagon podjetjem na tem področju.
Na področju mikrobne biotehnologije, kjer deluje podjetje Acies Bio d.o.o., gre smer v Evropi predvsem v ustvarjanje dodane vrednosti iz stranskih in odpadnih produktov prehrambene industrije, industrije lesne biomase itd. Prav tako se razvija področje zajema in uporabe ogljikovega dioksida (CO₂), kjer se CO₂ zajame in uporabi za pretvorbo v kemikalije ali hrano. Acies Bio d.o.o. je na tem področju razvil svojo mikrobno platformo OneCarbonBioTM, s katero lahko zajet CO₂ pretvorijo v spojine za uporabo v kmetijstvu (npr. biopesticidi), prehrani in krmi živali (biomasa z visoko vsebnostjo proteinov) ali za proizvodnjo biorazgradljive plastike. V prihodnjem obdobju bo zelo pomembno, da prebojne ideje, ki so nedvomno okoljsko sprejemljivejše kot trenutni proizvodni procesi, postanejo tudi ekonomsko učinkovite in dosežejo ceno primerljivo z izdelki, proizvedenimi iz fosilnih goriv.
Nina Meglič poudarja, da so raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij deloma usmerjene v energetiko, deloma pa v krožno gospodarstvo. Na področju energetike je fokus na razvoju novih energetskih vektorjev, hranilnikih energije, skladiščenju in zajemu CO₂ ter ponovni rabi in energetski učinkovitosti. Na področju krožnega gospodarstva je velik poudarek na spodbujanju transformacije sektorjev, ki imajo največji potencial oziroma ustvarijo največ odpadkov: gradbeništvo, tekstil, elektronika. Vedno več in vedno bolj sistematično pa se vlaga tudi v razvoj krožnega bio-gospodarstva. Vse ta področja se presečno povezujejo z digitalizacijo. V Sloveniji je na tem področju več ukrepov, od SRIP-ov, raznih razpisov, projekta Deep Demonstration, mehanizmov iz podnebnega, modernizacijskega sklada pa do financiranja iz Zakona o spodbujanju investicij.
Javni razpisi za hitrejši zeleni prehod
Spirit Slovenija tudi v letošnjem letu objavlja javne razpise, s katerimi želi dodatno prispevati k hitrejšemu zelenemu prehodu slovenskega gospodarstva, in sicer javni razpis za produktivne naložbe za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in SAŠA premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod ter javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v RS, s katerim bodo podprli predvsem trajnostno naravnane investicije podjetij. V pripravi je še Javni razpis za naložbe v URE (učinkovito rabo energije in razogljičenje v industriji (REPowerEU)).