| Strategija izkoriščanja Biomase iz kmetijstva in gozdarstva | | dr. Darja Majkovič | |
| Evropska Agencija za okolje (EEA) je pred tremi tedni javno razgrnila pomisleke ob povečevanju proizvodnje in porabe biogoriv prve generacije, ki lahko pomembno vplivajo na (ne)doseganje ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP), ter povzročijo resne posledice na področju stanja biodiverzitete, vode in prsti. Na evropskem in globalnem nivoju tako potrebujemo nove trajnostne kriterije za vse vrste energetske rabe biomase. | |
Nove in spregledane vidike biogoriv je že omenjala tudi dr. Svoljšakova v publikaciji Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009). Te dileme so se v zadnjem času javno obelodanile na različnih nivojih, veliko težo k pozivom previdnosti pa daje ravno omenjena izjava EEA. Tako je obvezujoči 10-odstotni delež porabe obnovljive energije (biogoriva) v prometnem sektorju do leta 2020 opredeljen s strani EU kot doprinos k zmanjševanju emisije TGP ter izpolnitvi zahtev Kjotskega protokola po mnenju znanstvenega odbora EEA potrebno redefinirati (EAA Scientific Committee, 15. oktober 2011). Pri domnevah o pozitivnem prispevku proizvodnje biogoriv in energije iz biomase k zmanjševanju TGP je namreč manjkala širša slika – pri izgorevanju biomase se je upošteval ogljik, ki so ga rastline vezale v obdobju rasti, bilanca pa ni vsebovala tudi druge rastlinske proizvodnje, ki prav tako veže ogljik iz ozračja. Upoštevati bi se morala le tista količina ogljika, ki jo energetske rastline vežejo v večji meri kot rastline, namenjene proizvodnji hrane za ljudi oziroma živali. Izgorevanje biomase prispeva k naraščanju ogljika v zraku (podobno kot izgorevanje ostalih goriv), če žetev biomase zmanjšuje količino skladiščenega ogljika v rastlinah in tleh, ali reducira potek skladiščenja ogljika. Dva pomembna dejavnika, ki vplivata na to, ali bioenergija reducira ogljik v zraku v primerjavi s fosilnimi gorivi, sta, (i) kje in (ii) kdaj je biomasa proizvedena in požeta. Zato lahko ukrepi in politike, ki spodbujajo substitucijo fosilnih goriv z biogorivi, a ne upoštevajo vira biomase, celo prispevajo k višjim emisijam ogljika in h globalnemu segrevanju. Za dejansko zmanjšanje TGP je torej potrebno, da proizvodnja bioenergije prispeva k povečanju celokupne količine rastlin, oziroma naj bo proizvedena iz odpadne biomase. Priporoča se nadaljnja izraba energije iz biomase v smeri ogrevanja in električne energije, ki naj bi bila ekonomsko smotrnejša in okoljsko učinkovitejša v primerjavi z rabo biogoriv v cestnem transportu.
Proizvodnja in uvoz biogoriv se povečujeta
V svoji obrazložitvi znanstveni odbor prav tako navaja, da emisije TGP kontinuirano naraščajo, v veliki meri zaradi emisij v transportu, kjer se ocenjuje, da je kar 90 odstotkov teh emisij pripisati cestnemu prometu. Različne sektorske in okoljske politike in predlagani ukrepi niso bili uspešni pri preprečevanju nadaljnjega naraščanja emisij. Ne glede na dejstva, da prvi cilji direktive o biogorivih v letu 2003 (cilj: 2 odstotka v letu 2005; 5,75 odstotka v letu 2010) niso bili doseženi, se proizvodnja na evropskih tleh in tudi uvoz biogoriv iz tretjih držav trenutno še povečujeta. EEA je v letu 2006 podala oceno razpoložljive obdelovalne zemlje za namene proizvodnje bioenergije, ki pa tudi ob predvidenem doprinosu goriv druge generacije ne zadostuje ciljnemu 10-odstotnemu deležu biogoriv v prometnem sektorju. Nadaljnje intenziviranje proizvodnje biogoriv se bo tako odražalo v naraščajočih pritiskih na stanje prsti, vode in biodiverzitete. Za dosego 10-odstotnega cilj porabe biogoriv bi bilo poleg tega potrebno dodatno uvoziti velike količine biogoriv oziroma biomase (na sliki 1 prikazujemo stanje v letu 2008). V prihodnje naj bi se priporočala uporaba bioenergije samo iz dodatne biomase, ki zmanjšuje emisijo TGP, ne da bi izpodrinili proizvodnjo hrane in rastlinskih vlaken, ter spodbujala proizvodnja biomase le iz stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu.
Krčenje deževnih gozdov zaradi naraščajoče proizvodnje biogoriv že postaja problem nekaterih držav v razvoju, prav tako pa je trajnostno proizvodnjo izven EU za potrebe EU težko doseči in spremljati. Znanstveni odbor EEA zato opredeljuje zastavljeni 10-odstotni delež kot eksperiment, katerega nehotene učinke je težko napovedovati in kontrolirati, ter priporoča novo, skromnejšo in bolj dolgoročno opredelitev le-tega.
Kmetijska zemljišča za hrano, ne za bioplin
Kako je v Sloveniji? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je predstavilo svoja stališča tudi na nedavnem posvetu Nacionalni energetski program (NEP) v Državnem svetu RS. V zadnjem letu je ministrstvo že temeljito spremenilo usmeritev na tem področju in zagovarja pristop, da morajo biti kmetijska zemljišča namenjena v prvi vrsti pridelavi hrane za ljudi in krme za živali, gozd pa namenjen proizvodnji lesa in predelavi v lesne izdelke. Sledil bo tudi predlog spremembe ciljev na tem področju v NEP. Najnovejša spoznanja in opozorila na tem področju pa bodo vgrajena tudi v Strategijo izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, ki pa zajema izključno biomaso, izhajajočo neposredno iz kmetijstva in gozdarstva. Ostanki lesnopredelovalne in živilskopredelovalne industrije kakor tudi odslužen les, biološko razgradljivi komunalni odpadki, blato čistilnih naprav in pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov niso obravnavani. S strategijo želijo tudi ustaviti nezaželene trende, saj ponekod v Sloveniji proizvodnja bioplina že lahko spreminja namenskost osnovne kmetijske proizvodnje. Strokovnjaki iz kmetijskih vrst, na čelu s slovenskim kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom, pa že nekaj časa opozarjajo, da raba kmetijskih površin za pridelavo rastlin, ki se porabljajo za energetske namene, predstavlja konkurenco pridelavi hrane, znižuje stopnjo oskrbe s hrano v svetu in v posameznih državah ter vpliva na zviševanje cen hrane. Tudi v strategiji je navedeno izhodišče, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob tem pa upoštevati družbeno, gospodarsko in okoljsko sprejemljivost rabe omenjenih virov, s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz lesa. Predvidene so tudi specifične usmeritve, natančneje izdelava ločenih akcijskih načrtov za kmetijsko, gozdarsko biomaso ter spodbujanje pridelave surovin za proizvodnjo biogoriv v prometu. Slednji bodo zagotovo pomembni, saj je potrebno stremeti k maksimiranju učinkovitosti in izkoristkov vseh razpoložljivih virov. V letu 2008 je bil v Sloveniji med vsemi vrstami OVE najbolj prisoten les (53 odstotkov), tekoča biogoriva in bioplin skupaj zavzemata skromni 5-odstotni delež. V tem letu smo iz domačih in uvoženih OVE zagotovili 65,6 odstotkov predvidenih potreb po OVE v letu 2020. Zaželeno je zagotoviti čim višji delež OVE iz domačih virov, ki bi ob zmanjševanju porabe energije vodil tudi k zmanjševanju energetske odvisnosti. Med mehanizmi za doseganje ciljev v strategiji najdemo tudi predvideno pripravo predpisa o obvezni pridobitvi soglasja MKGP h gradnji novih in širjenju obstoječih bioplinskih naprav. Na razpravi v organizaciji SVO RS in parlamentarne skupine Globe je bilo navkljub splošnemu pozitivnemu mnenju izpostavljenih tudi nekaj, po mnenju govorcev v nezadostni meri rešenih vprašanj strategije – denimo pri ocenitvi kmetijskega potenciala za proizvodnjo biodizla, kjer se predvideva povečanje posejanih zemljišč z ogrščico na 6 odstotkov slovenskih njiv, kar je po izraženem mnenju dr. Pluta na tem posvetu popolnoma nesprejemljivo, saj naj bi na ta način zagotovili biogorivo za 1,5 odstotkov avtomobilov, naša že sedaj zelo pereča odvisnost od uvoza hrane pa bi se še dodatno povečala. Dodatno je izpostavljena tudi problematika ostankov proizvodnje bioplina. Namen pričujoče strategije pa je postaviti okvir za povečanje proizvodnje energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob upoštevanju razpoložljivih potencialov in na način, ki ne bo ogrozil prehranske varnosti in okolja. Želimo ji uspešno pot – zlasti pri udejanjanju zastavljenih ciljev v praksi.
Uporabljeni viri:
EEA (2010). Evropsko okolje. Stanje in napovedi 2010: strnjeno poročilo. Evropska agencija za okolje, Kopenhagen: 222 str.
EEA (2011). Opinion of the EEA Scientific Committee onGreenhouse Gas Accounting in Relation to Bioenergy. EEA Sientific Committee, 15. september 2011.
MKGP (2011). Strategija izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene: gradivo za javno razpravo. 21 str.
Svoljšak, M. (2009). Biogoriva v Sloveniji. V: Obnovljivi viri energije v Sloveniji. Ur. Jože Volfand. Celje: Fit media. 168 str.
