| Trajnostni razvoj v družbi JUB | | mag. Vanesa Čanji | |
| Skupina JUB je z okoli 570 zaposlenimi mednarodno podjetje, ki obsega trinajst odvisnih družb in posluje na več kot dvajsetih trgih po Evropi in zunaj nje. Ima dva proizvodna obrata, v Sloveniji in Srbiji. 75 odstotkov izdelkov prodajo pod lastno blagovno znamko na tuje trge. V zadnjih desetih letih izpostavljajo tri prelomnice: leta 2004 so proizvedli in prodali magičnih 100.000 ton izdelkov, leta 2010 so zgradili Tehnološko raziskovalni center JUB d.o.o. in leta 2012 odprli obrat za proizvodnjo izolacijskih plošč iz stiropora ter sistemskih plošč JUBIZOL. To je pomenilo novo poglavje v proizvodnem asortimanu in utrditev usmeritve k dolgoročni energetski učinkovitosti. | |
Varovanje okolja v proizvodni družbi, kot je JUB, kjer se srečujejo z množico različnih snovi ter več delovnimi procesi in postopki, terja obsežna interdisciplinarna znanja. »Predvsem pa je pomembno odgovorno ravnanje vseh zaposlenih in vedenje, da vsako neprimerno ravnanje in s tem povečano onesnaževanje okolja najbolj škoduje njim samim. Zavezanost k odgovornemu ravnanju z okoljem je naša dolgoletna usmeritev. Sodimo med tiste proizvajalce gradbenih materialov, ki so odgovoren odnos do okolja, racionalno rabo surovin in energije, rabo obnovljivih energetskih virov in druga trajnostna načela vključili v vsa področja svojega delovanja, še preden je to postalo “modna muha” ali ko je kaj od tega zahtevala zakonodaja,« poudarja vodja kakovosti in okolja Irena Svetlin .
Področje varovanja okolja je v vaši družbi nedvomno kompleksno. Čemu dajete prioriteto?
Družba JUB že vrsto let skrbi za zmanjševanje vplivov proizvodnje na okolje ter s tem za varovanje okolja tako na lokalni ravni kakor tudi širše. Pri tem je naš glavni cilj trajnostni razvoj in s tem zmanjševanje porabe virov oziroma uporaba obnovljivih virov, predvsem energije. Področja naših aktivnosti za varovanje okolja in s tem trajnostnega razvoja so široka. Podstat vseh naših prizadevanj sta razvoj in proizvodnja uporabniku in okolju prijaznih izdelkov s čim manjšo porabo virov, tako energetskih kot snovnih, ter brez vsebnosti do okolja neprijaznih snovi. V ta sklop sodita proizvodnja izdelkov za zmanjševanje porabe energije pri uporabnikih (EPS, pasivne hiše) in uporaba surovin, proizvedenih po načelih trajnostnega razvoja, saj na svoje delovanje gledamo v skladu s konceptom od zibelke do zibelke. Po novem se temu reče tudi krožno gospodarstvo. Surovine nabavljamo v lokalnem okolju in tako zmanjšujemo CO2 izpuste zaradi krajšega transporta. Hkrati je naša proizvodnja izdelkov locirana v bližini večjega števila potencialnih uporabnikov (Šimanovci v Srbiji in Dol pri Ljubljani), s čimer prav tako optimiziramo logistiko in s tem izpuste.
Obsežen del naših aktivnosti je namenjen uporabi energentov z manjšim emisijskim faktorjem in proizvodnji zelene energije. Z racionalno rabo energije na področju tehnologije, ogrevanja in razsvetljave znižujemo stroške in okoljski odtis.
Seveda ne smem pozabiti aktivnosti, kot so čiščenje odpadnih vod, preprečevanje nastajanja odpadkov, njihova predelava in ravnanje z nastalimi odpadki, varstvo pred hrupom, omejevanje izpustov v zrak in ne nazadnje redno izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih glede problematike varstva okolja v družbi. To so za našo dejavnost pomembna področja.
Pri upravljanju z okoljem se najbrž naslanjate na sisteme upravljanja?
Drži, v veliki meri nam pomagajo pridobljeni certifikati ISO 9001, ISO 14001 in certifikat OHSAS 18001. V družbi na ravnanje z okoljem ne gledamo kot strošek, ampak v veliko primerih kot prihranek, saj manjša količina porabljenih virov in racionalno ravnanje z njimi pomenita tudi manjši strošek. Leta 2011 smo pridobili evropski znak Okoljska marjetica za izdelek JUPOL Junior, leta 2012 pa smo bili izbrani za Okolju prijazno podjetje ter prejeli priznanje Zelena misija za toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Comfort Cool.
Kako komunicirate z zainteresiranimi javnostmi o dosežkih in izzivih s področja okolja?
Med prvimi, bilo je že leta 1999, smo pristopili k Programu odgovornega ravnanja (POR), ki ga koordinira GZS, Združenje kemijske industrije. POR, kot je strokovni javnosti znano, je zaveza in globalna pobuda kemijske industrije k trajnostnemu razvoju za izboljšanje svojega gospodarjenja na področju varovanja zdravja, varnosti in okolja. Poročilo, ki ga je potrebno pripraviti in predstaviti vsako leto, vsebuje opis delovanja družbe in spremljanje predpisanih kazalnikov s področja varstva okolja ter zdravja in varnosti pri delu. Tako je naše vsakoletno poročilo o odgovornem ravnanju na nek način tudi komunikacija z zainteresirano javnostjo v lokalnem okolju.
Na področju odpadkov ste letos naredili pomemben korak, saj ste dobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo lastnih odpadkov.
Na področju ravnanja z odpadki si v družbi JUB ves čas prizadevamo slediti hierarhiji ravnanja z odpadki, zato je na prvem mestu preprečevanje njihovega nastajanja oziroma njihova ponovna uporaba ali predelava. Naš cilj, ki ga zasledujemo že ves čas, je oddaja vseh odpadkov, ki nastanejo pri delovnem procesu, v predelavo in s tem doseganje oziroma zasledovanje »zero waste« vizije. Pri tem smo v zadnjem času dosegli velike uspehe, kot ste izpostavili v vprašanju. Pridobili smo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo lastnih odpadkov. Prav tako smo za določene odpadke, ki smo jih v preteklosti predajali odstranjevalcem odpadkov, našli ustrezno predelavo, zato smo tok teh odpadkov iz odlaganja lahko preusmerili v predelavo. Tako smo v letošnjem prvem polletju oddali v predelavo več kot 99 % nastalih odpadkov.
Kaj je ključ za tako visok odstotek predelave odpadkov?
Ključ je dobro poznavanje virov nastanka odpadkov, dobro vodenje evidenc nastajanja in predaje odpadkov. Tako lahko spremljamo kazalnike nastajanja, predelave in oddaje odpadkov. Vendar pa omenjenih uspehov ne bi mogli dosegati brez obvladovanja odpadkov na njihovem viru. Odpadke je namreč potrebno ločevati že ob nastanku, ko jih je mogoče še kvalitetno ločevati . Naknadno ločevanje in sortiranje je skoraj nemogoče, pa tudi mnogo dražje. Zaradi tega imamo na vseh mestih nastanka odpadkov postavljene ekološke otoke oziroma zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Takih otokov za ločeno zbiranje je v družbi JUB kar okoli 70.
Kako ste k doslednemu ločevanju pritegnili zaposlene?
Potrebno je stalno izobraževanje in ozaveščanje vseh zaposlenih, predvsem pa zavedanje vseh zaposlenih in še posebno vodij oddelkov o njihovi odgovornosti na področju ločevanja odpadkov. Zelo dobrodošla je tudi kontrola kvalitete ločevanja nastalih odpadkov.
Pred končno oddajo odpadkov se le-ti pregledajo, sortirajo, balirajo ali kako drugače obdelajo ter hranijo na začasni deponiji odpadkov. Začasno deponijo smo posodobili lani, v prihodnje pa jo želimo še dograditi, tako da bo ves prostor začasne deponije zaprt in pokrit. S tem bomo lahko pri ravnanju z odpadki preprečili vsakršne vplive na okolje.
Kako nadzorujete izpuste v zrak?
Za preprečevanje izpustov v zrak imamo na vseh virih prašnatih izpustov vgrajene učinkovite filtre, ki zadržijo prašne delce. Po zakonodaji moramo izvajati tudi redne meritve izpustov, tako na filtrih kakor tudi na ostalih izpustih v zrak. Meritve kažejo, da so izpusti pod mejnimi vrednostmi, določenimi z zakonodajo.
Kako pa je s hrupom?
Prav tako opravljamo redne meritve hrupa, ki kažejo, da je obremenjevanje okolja s hrupom pod zakonsko določenimi mejami.
Omenili ste aktivnosti s področja učinkovite rabe energije.
Že pred časom smo zamenjali večino zunanje razsvetljave z energetsko manj potratnimi sijalkami, ki imajo ustrezen sevalni kot, do leta 2015 pa planiramo zamenjavo vseh. Prav tako je na nekaterih območjih tovarne razsvetljava v nočnem času izključena in se vključi samo, ko senzor gibanja zazna prisotnost na tem območju. S tem zmanjšamo porabo električne energije ter zmanjšamo svetlobno onesnaženje.
Vodstvo družbe JUB je že leta 1986 sprejelo načela trajnostnega razvoja kot nov koncept razvoja družbe. Takrat so pričeli z izgradnjo lastne biološke čistilne naprave za čiščenje tehnoloških in komunalnih vod. Kemijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode so zgradili leta 1989. Omenjena čistilna naprava z nekaj nadgradnjami učinkovito deluje še danes, v tem času pa se je na njej očistilo preko 100 000 m3 tehnološke odpadne vode.
Lastna biološka čistilna naprava je z nekaj nadgradnjami delovala do leta 2008, ko je pričela delovati komunalna čistilna naprava Dol, v okviru javno zasebnega partnerstva z občino Dol pri Ljubljani. Nosilec projekta in izgradnje čistilne naprave je bila družba JUB, ki je pridobila koncesijo za izvajanje javne službe varstva okolja na področju čiščenja odpadih voda v občini Dol. S tem projektom je družba JUB razširila skrb za čisto okolje zunaj svojega področja delovanja in pripomogla k trajnostnemu razvoju kraja.
