Les in gradnja

| Avtor: Jože Volfand |


Mag. Sabina Jordan z Zavoda za gradbeništvo je postala nova direktorica Strateško razvojno inovacijskega partnerstva Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Nalog ne bo malo, saj se kljub Uredbi o zelenem javnem naročanju gradnja z lesom zlasti v javnih stavbah le počasi povečuje. Sogovornica pravi, da uredba ne pomaga, ker je preveč »toga in pomanjkljiva. Šele ko bo v praksi zaživela metodologija za vrednotenje stavb, ki jo SRIP nedvomno podpira, bo dana možnost, da se ta ozek pogled na grajeni bivalni – delovni prostor razširi.« Mag. Sabina Jordan želi predvsem razvijati partnerstva na različnih ravneh, posebna naloga pa je prenova akcijskega načrta SRIP-a PSiDL. Zaveda se, da člani potrebujejo podporo za razvoj njihovega inovacijskega potenciala in za večjo konkurenčnost pri umeščanju na evropske trge.


Na skupščini je bila med drugim predstavljena aktualna tema, kako povečati delež lesenih javnih stavb, saj 100 ton lesa nadomesti 500 ton betona. Vendar se delež lesnih javnih stavb v Sloveniji počasi povečuje. Tudi ko gre za naložbe države v objekte se delež lesa, kot ga zahteva uredba o zelenem javnem naročanju, pozablja oziroma spregleda. Kako to spremeniti, kaj lahko stori SRIP?

Značilno za gradbeno panogo je, da je izjemno kompleksna in razdrobljena po deležnikih. Na večje spremembe se odziva zelo počasi, pri nas morda še počasneje kot v drugih državah EU. Zato nikakor ne bi mogli pričakovati zelo hitrega povečevanja deleža lesa v stavbah. Počasen prodor lesa v gradbeništvo v Sloveniji je med drugim povezan s tradicijo gradnje oziroma s tehnologijo, ki jo prakticirajo uveljavljena gradbena podjetja. Prav tako gre tudi za sprejemanje tovrstne gradnje pri investitorjih, za zaupanje vanjo, za vzdrževanje, življenjsko dobo, ipd. Pri večjih stavbah, kjer gre za kombinacijo materialov, beton, les in drugi, je sprejemanje tehnologije lesene gradnje še bolj pomembno.

Zakaj?

Gradbena industrija je na tem področju zelo trdoživa. Vsekakor pa je večinoma odločujoč faktor še vedno cena investicije in ne trajnostnost stavbe v njenem celotnem življenjskem ciklu. Pri javnih naročilih stavb ne pomaga niti Uredba o zelenem javnem naročanju, saj je preveč toga in pomanjkljiva. Šele ko bo v praksi zaživela metodologija za vrednotenje trajnostnosti stavb, ki jo SRIP nedvomno podpira, bo dana možnost, da se ta ozek pogled na grajeni bivalni-delovni prostor razširi. Naše partnerstvo na tem področju deluje kot pomembna komunikacijska usmerjevalna mreža, preko katere se informacije širijo od evropskega nivoja pa vse do naših članov. Od deležnikov specifičnih področij do deležnikov, ki pokrivajo stavbni sistem.

Velik izziv je tudi odločitev evropskega parlamenta o novih pravilih o energetski učinkovitosti stavb – torej manj energije in izpustov toplogrednih plinov v stavbnem sektorju. Do leta 2030 naj bi bile stavbe brezemisijske, nove stavbe, v katerih delujejo javni organi, pa naj bi bile brez izpustov do leta 2028. Potrebni bodo tudi ukrepi za zmanjšanje povprečne rabe energije za vsaj 16 % do leta 2030. Kaj to pomeni za panogo?

Zelo preprosto. Postaviti jo je treba v ospredje, saj so prednosti uporabe lesa, seveda domačega, v več pogledih nedvoumno prepoznane. V zadnjem času tudi z vidika vrednotenja emisij samega materiala. Manjkajo sicer še konkretni primeri izračunov stavb ali bolje rečeno ocene, t.i. vrednotenje, ki bi jasno pokazalo vpliv uporabe lesa na zmanjšanje emisij in druge prednosti lesenih stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Na takšen način je treba dejansko vrednotiti vse stavbe. Nove in prenove starih ne pa glede na količine materialov, iz katerih so zgrajene. Šele obravnava skozi vse faze življenjskega cikla lahko pokaže njihove pozitivne lastnosti, a tudi slabosti. Naj bo to z energijskega, emisijskega ali kakšnega drugega vidika. Posebno pozornost bomo morali nameniti obstoječemu stavbnemu fondu, ki je glede stanja kritičen in ga bo treba v veliki meri prenoviti. A v prvem koraku je jasno, da jih moramo znati celovito oceniti.

PSiDL se je prijavil na Javni razpis za izbor operacij Podpora strateškim razvojnim inovacijskim partnerstvom za obdobje 2023-2026 in ste uspeli. Kaj ste predlagali, kaj bo v programu in kako bo sfinanciran?

Program, ki smo ga predstavili, temelji na nadaljnjem razvoju partnerstva po različnih nivojih. Na osnovnem nivoju gre za spodbujanje skupnih aktivnosti znotraj produktnih smeri. Na primer z zagotavljanjem podpore pri RR inovacijah, s predajanjem znanja in izkušenj v obliki delavnic, posredovanja informacij, obveščanja članstva o priložnostih in moderiranju začetnih faz pobud. Poleg tega smo zapisali, da bo partnerstvo na nivoju fokusnih področij skrbelo za člane preko skupnih aktivnosti, kot so usposabljanje, posredovanje informacij o strategijah in aktivno sodelovanje pri pripravi strategij. Tudi ko gre za nastopanje do države. Spodbujali bomo implementacijo posameznih tehnologij v prakso. Promovirali bomo naše dejavnosti za komunikacijo z javnostjo in se mednarodno povezovali.

Kako je s članstvom?

Povečali bomo število članov in tudi vrednost skupnih projektov. Utrdili bomo izvedbo skupnih dogodkov in evalvirati rezultate skupnega razvoja. Poleg teh dejavnosti bo SRIP PSiDL spodbujal razvoj novih poslovnih modelov. Ključno dodano vrednost SRIP PSiDL za člane in druge povezane deležnike bo partnerstvo ustvarjalo s krepitvijo in povezovanjem na skupnih področjih in v okviru delovanja drugih mrež. Govorim o različnih, za člane pomembnih področjih delovanja, ki so posledica zaznanih tehnoloških in družbenih trendov, kadrovskih, zakonodajnih, okoljevarstvenih izzivov ter potreb na trgu.

Denar bo?

V veliki meri se moramo znajti sami. S strani ministrstva je delež sofinanciranja enak kot v prejšnjih fazah delovanja partnerstev, 50%. Glede na shemo državnih pomoči RRI pa je za to fazo delovanja SRIP-ov bistvena sprememba. Ta, da so za sofinanciranje upravičeni stroški osebja in stroški delovanja partnerstva. Povezani morajo biti s spodbujanjem partnerstva, da se olajšajo sodelovanje, izmenjava informacij ter zagotavljanje ali usmerjanje specializiranih in uporabniku prilagojenih podpornih storitev za podjetja, za trženje, za upravljanje zmogljivosti. Poleg tega pa za organizacijo programov usposabljanja, delavnic in konferenc v podporo izmenjavi znanja, mreženju in mednarodnemu sodelovanju.

Prenoviti morate tudi akcijski načrt SRIP-a PSiDL do leta 2030. Ali bodo med nalogami tudi cilji, ki jih naj bi dosegla lesno predelovalna industrija do leta 2030, gre za izvedbeni dokument ukrepov iz leta 2022. Izdal ga je Direktorat za lesarstvo.

Cilji lesnopredelovalne industrije so jasni. SRIP PSiDL jih z vsemi elementi operativnega izvajanja podpira. Prenova akcijskega načrta poteka. Prav gotovo je ena najbolj pomembnih nalog SRIP-a omogočati okolje vsem panogam za njihovo povezanost in partnerski odnos z razvojno raziskovalno-inovacijskim sektorjem, političnimi odločevalci in drugimi deležniki na nacionalnem nivoju. Seveda s poudarkom na lesno predelovalni industriji. Predvsem z namenom, da se bo ustvarilo bolj ugodno poslovno okolje in da se bodo podprle investicije v povečanje kapacitet in prenovo tehnologij za predelavo lesa. Vpeljati se mora nove poslovne modele in digitalizacijo, zagotavljati ustrezne kadre, spodbujati raziskave, razvoj in inovacije v lesarstvu ter se povezovati z vsemi relevantnimi deležniki.

Les je strateška surovina Slovenije?

Lesa kot surovine imamo na pretek, a tehnološko se mora zlasti ta segment industrije posodobiti, digitalizirati, avtomatizirati, predstaviti v tujini in izboljšati konkurenčnost. Predvsem pa je nujno, da se poveča dodano vrednost lesnih izdelkov. Lesno predelovalna industrija je za Slovenijo pomembna za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in za krožno gospodarstvo.

Prednost ima torej pametna stavba.

Pametno stavbo obravnavamo kot stavbo, ki je po eni strani grajena trajnostno ne glede na to, ali je lesena ali ne. Po drugi strani pa vsebuje vse ključne rešitve za bivanje in delo, vključno z opremo za pametno upravljanje in optimalno delovanje stavbe. Vendar, pozitiven doprinos lesa v trajnostnem konceptu kaže njegovo pomembno vlogo. Osredotočeni moramo biti na produktne smeri – od osnovne, kot so gozd, les in lesni kompoziti, do lesenih stavb, pohištva, stavbnega pohištva, itd. Nujno pa je tesnejše usklajevanje razvojnih politik z državo.

Kakšno je zanimanje podjetij iz panoge za delo v SRIP-u in kaj podjetja najbolj potrebujejo?

Zanimanje za članstvo v SRIP PSiDL, ne le iz omenjene panoge, pač pa tudi iz drugih, niha pravzaprav precej skladno z ekonomsko situacijo v gradbeništvu. V partnerstvu smo prilagodljivi. Zato smo se letos na to odzvali z znižanjem članarin, saj verjamemo, da so na koncu, še posebej za majhna podjetja, pomembni vsi zneski. Po drugi strani svojim članom poskušamo ponuditi kar največ. Seveda nimamo vpliva na razpise za RRI projekte in druge finančne mehanizme. Jim pa sledimo. Člane sproti obveščamo o dogajanju. Lahko jim pomagamo pri iskanju primernega razpisa, pri dopolnjevanju projektnega konzorcija, ipd.

Raziskujemo tudi širše področje izven Slovenije in pripravljamo pogoje za boljše in hitrejše vzpostavljanje verig vrednosti. Gre za neke vrste poslovni register, kajti v današnji digitalno-informacijski dobi so enostavne, pregledne in hitre informacije ključne. Hitra odzivnost na povpraševanje in na potrebe je nujna, zato je torej sistemski pristop, ki lahko pomeni v danem okolju prednost, pomemben. Iz odziva članov, da nam sami povedo, kaj še potrebujejo, kaj pogrešajo in pri čem jim povezovanje lahko koristi, bomo črpali ideje za nadaljnji razvoj partnerstva.

Kako se SRIP povezuje z razvojnimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami, koliko je skupnih projektov, kje največ?

SRIP PSiDL je pestro partnerstvo. Združuje različne deležnike tako po velikosti kot po podpodročjih delovanja: velika, srednja in majhna ter mikro podjetja, združenja, pa tudi javne in zasebne raziskovalne organizacije ter izobraževalne inštitucije. Raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij je skupaj skoraj 17%. Najbolj pogosto se člani v skupne RRI projekte povezujejo glede na cilj in vrsto oziroma pogoje posameznega razpisa. Seveda skladno z njihovim interesom. Običajno so v vse projekte vključene tudi raziskovalne in/ali izobraževalne organizacije, ki so podpora raziskavam in razvoju. Trudimo pa se, da bi vzpostavili takšno okolje, da bi do iniciativ skupnega nastopanja prišlo iz prepoznavanja potreb po povezovanju in šele potem do iskanja finančne podpore za razvoj projekta. Takšne vrste projekti so tipično demonstracijski projekti in validacijski oziroma »Living Lab« projekti. Za njih je med člani ves čas velik interes. Posebej so aktualni ob uporabi lesa.

Glavne naloge v tem letu?

Prenova Akcijskega načrta posameznega SRIP-a do leta 2030. V našem partnerstvu posodabljamo in dopolnjujemo informacijske kanale ter intenziviramo akcije obveščanja. Delamo na izobraževanju, prirejamo dogodke za mreženje, povezujemo člane v ekspertne baze, posvečamo se ključnim tehnologijam. Skozi dodatne podporne aktivnosti izpostavljamo inovacijski potencial naših članov za vzpostavitev konkurenčne prednosti pri umeščanju na evropske trge ter krepimo njihovo in našo lastno prepoznavnost. Poleg tega je naša naloga vključitev v RRI stičišče, ki bo nacionalna platforma SRIP-ov in se letos vzpostavlja na novo. Namenjena bo informiranju, povezovanju in sodelovanju vseh deležnikov ekosistema raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji.