| Okoljski menedžment v občini | | |
| V Mestni občini Velenje, ki je v preteklosti uspešno sanirala določena okoljsko obremenjena področja, prednostno vlagajo v trajnostno mobilnost mesta. Prebivalcem omogočajo brezplačno uporabo javnega potniškega prometa, izposojo koles, »vsekakor pa Šaleška dolina nujno potrebuje 3. razvojno os,« pravi župan Bojan Kontič, ki bo vplivala na zmanjšanje tranzita čez mesto. Trajnostno mobilnost skupaj s partnerskimi mesti povezujejo s trajnostnim turizmom, ki bo obiskovalcem omogočal celostno doživetje destinacije. V prvi vrsti si želijo, da je mesto prijazno in prijetno za prebivalce in omogoča uspešen razvoj gospodarskim podjetjem, ki delujejo v njem. | |
Vaš slogan pravi, da je Velenje mesto številnih priložnosti. S katerimi trajnostnimi projekti jih uresničujete in s katerimi kazalniki merite uspešnost izvedbe?
V Velenju uresničujemo več trajnostnih področij, izpostavil pa bi področje trajnostne mobilnosti ter kmetijstva in razvoja podeželja. Sprejeli smo celostno prometno strategijo, že več let v mestu vozi brezplačni mestni avtobus Lokalc, vzpostavili smo sistem izposoje koles Bicy, nadgradili kolesarsko omrežje, dopolnili in prenovili pešpoti, postavili nova avtobusna postajališča, uvedli storitev prevoza na klic, uredili električne polnilnice, organizirali izobraževalne, osveščevalne dogodke, uvedli službena električna kolesa za krajše službene poti idr. Uspešnost merimo s številom izvedenih ukrepov, dolžino novo urejene infrastrukture idr. Na področju kmetijstva in razvoja podeželja pa smo uredili mestno tržnico, skupnostne vrtičke idr. Uspešnost izvedbe merimo s stopnjo zadovoljstva naših občanov s kakovostjo življenja v mestni občini Velenje.
Mestna občina Velenje je vključena v eko regijo Savinjske regije. V katere širše regijske projekte se vključujete na področju trajnostnega razvoja?
Vključujemo se na področju trajnostne mobilnosti in trajnostnega razvoja turizma s projekti, kot so kolesarsko omrežje Savinjske regije, izdelava regijske celostne prometne strategije, sodelujemo v projektu vodilne destinacije SAŠA znotraj makroregije Alpska Slovenija, Turistična doživetja Šaleške doline ter Čarobnost podeželja. Izvajanje projektov na področju turizma zajema razvoj integralnih turističnih produktov, 5* doživetij, izobraževanja, usposabljanja, študijske ture za turistične deležnike destinacije, vzpostavitev sodobnih digitalnih orodij ter digitalno promocijo turistične ponudbe.
Povezujete se tudi širše, izven Savinjske regije.
Drži, povezujemo se tudi v okviru lokalnih akcijskih skupin (LAS). LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (partner Mestna občina Velenje), LAS Mežiške doline (partner Ravne na Koroškem), LAS Goričko (partner Moravske toplice), LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe (partnerja Kočevje in Sodražica) ter tuji partner LAS in mesto Kilkenny, Irska, smo se združili in pripravili predlog operacije sodelovanja lokalnih akcijskih skupin z naslovom »Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih«. Operacija se nanaša na področje trajnostne mobilnosti z navezavo na kreacijo sodobnih turističnih paketov. Gre za prenos know-how prakse, to je sistema izposoje mestnih koles (sistem Bicy), iz Slovenije na Irsko, kjer takega sistema še ni. Irski partner ima številne izkušnje in dobre prakse na področju kreacije sodobnih turističnih paketov v navezavi na trajnostno mobilnost. V okviru projekta se bo med drugim oblikovala skupina promotorjev trajnostne mobilnosti, saj je bilo izpostavljeno, da starejši niso vešči uporabe tovrstnih sistemov izposoje koles in bi si želeli podporo pri registraciji in uporabi.
Leta 2015 je Velenje vstopilo v zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green. Kako ste si zastavili strategijo razvoja zelenega turizma Velenja, kaj je v ospredju?
Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek na sanaciji okolja in ohranjanju narave. Vstop v zeleno shemo slovenskega turizma je izziv za nadgradnjo preteklega dela in razvoj trajnostnega turizma. Podpisali smo Zeleno politiko slovenskega turizma in se s tem zavezali k trajnostnemu delovanju ter nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Z izvedbo celotnega postopka smo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in mednarodno primerljivo oceno. Na podlagi ocene smo si zastavili načrt z naborom ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja. Eden pomembnejših ukrepov je sprejetje strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017–2021, katere vizija je »Velenje bo do leta 2021 dobro prepoznana destinacija, ki bo za obiskovalce ustvarjala drugačna, zanimiva, avtentična in nepozabna doživetja, prek katerih se bodo tkale prijateljske vezi in zaradi katerih se bodo radi vračali. Dinamično, zdravo in medsebojno povezano okolje, temelječe na vrednotah solidarnosti, bo svojim prebivalcem nudilo visoko kakovost bivanja v čistem, svežem in uspešnem mestu.«
Kaj pričakujete od vključenosti v zeleno shemo slovenskega turizma?
Pričakujemo številne pozitivne učinke. Na ravni nacionalnega sistema pričakujemo lažjo sledljivost trendom na področju turizma, strokovno pomoč in izobraževanja, mreženje zelenih destinacij preko konzorcija ter pozicioniranje Velenja na slovenskem, evropskem in globalnem trgu kot okolju in družbi prijazne destinacije. Zavedamo se, da ima turizem velik vpliv, zato v našo zeleno zgodbo aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. Spodbujamo trajnostno mobilnost in nenehne izboljšave pri vsakdanjem poslovanju, saj je izrednega pomena, da je destinacija najprej prijetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki jo obiščejo.
Kakšno prihodnost načrtujete za vse bolj priljubljeno Velenjsko jezero?
Na podlagi okoljskih analiz razvijamo Velenjsko jezero le na določenem delu bregov jezera, preostale bregove puščamo nedotaknjene, kar naravi omogoča, da opravlja samočistilno funkcijo. Hkrati pa je privlačen objezerski svet zelo pogost motiv za prihod številnih obiskovalcev v Velenje in na priljubljeno Velenjsko plažo. Razvojna usmeritev jezera z Velenjsko plažo je trajnostno naravnana, saj predvideva na eni strani nov nivo infrastrukture (prireditveni prostor in oder, hotel na vodi, Park&Ride), ki bo omogočal izvajanje prostočasnih, zabavnih, kulturnih, izobraževalnih, športno-rekreacijskih vsebin, povečanje števila obiskovalcev, nova delovna mesta, po drugi strani pa ohranjanje in varovanje okolja (pitniki, meritve kakovosti vode, umestitev med kopalne vode, ekoremediacijski ukrepi).
S katerimi večjimi okoljskimi problemi se občina srečuje danes in kako jih rešujete?
Okolje v Šaleški dolini smo uspešno sanirali. Danes skrbimo za ohranjanje dobre kakovosti našega naravnega okolja, čim prejšnjo in sprotno sanacijo degradiranega okolja in za preprečevanje morebitnih dodatnih negativnih vplivov. Predvsem smo pozorni na delovanje gospodarskih družb v naši dolini in na emisije iz prometa, ki se zaradi naraščajočega prometa višajo. Z urejanjem infrastrukture za trajnostno mobilnost poskušamo čim več občanov in obiskovalcev na krajših poteh preusmeriti iz avtomobilov na pešpoti, kolesa, javni prevoz.
Kako v energetsko politiko občine vključujete okolju prijaznejše vire energije?
Letos mineva že 10 let obstoja Lokalca, brezplačnega mestnega potniškega prometa, ki so ga uporabniki zelo dobro sprejeli. Letno se z Lokalcem prepelje cca 400 tisoč potnikov. Vozi po petih progah, ob progah je 43 postajališč. Delovanje Lokalca ves čas spremljamo in analiziramo, saj si želimo, da bi bil mestni promet uporaben za najrazličnejše skupine prebivalcev (mlade, zaposlene, upokojence). Izvajalec je lansko leto dva avtobusa emisijskega razreda EURO 5 zamenjal z novima avtobusoma EURO 6 in tako prispeval k zmanjšanju emisij v okolje. Na eni od prog vozita dva avtobusa, ki sta prilagojena za vstopanje in izstopanje z invalidskim vozičkom, v vseh avtobusih pa so označeni tudi sedeži za invalide.
Boste spodbujali elektrifikacijo prometa?
Sodelujemo pri projektu eGuts, ki se osredotoča na elektro trajnostno mobilnost in je usmerjen k okolju prijaznim, varnim prometnim sistemom, uravnoteženi dostopnosti urbanih in podeželskih območij. Prizadevamo si izkoristiti potenciale elektro mobilnosti v širši regiji osmih podonavskih mest in ustvariti standardiziran pristop za spodbujanje elektro mobilnosti med prebivalci, inštitucijami ter uvajanjem potrebne infrastrukture v mestih Podonavja. Vsekakor pa Šaleška dolina nujno potrebuje 3. razvojno os, ki bo vplivala na zmanjšanje tranzita čez mesto, predvsem tovornega in seveda tudi osebnega, potniškega.
Kakšna je vaša energetska politika na področju ogrevanja?
Na področju ogrevanja je v Velenju urejeno daljinsko ogrevanje, s čimer bistveno prispevamo k čistejšemu okolju, saj kraji, ki so oskrbovani z daljinskim ogrevanjem, ne potrebujejo individualnih kurišč ali malih kotlovnic. Tako se izognemo lokalnemu onesnaževanju zraka z dimnimi plini in sajami.
Koeficient razvitosti slovenskih občin, ki ga je Ministrstvo za finance objavilo na začetku letošnjega leta, je pokazal, da je Velenje najbolj razvita občina v Savinjski regiji, s koeficientom nad slovenskim povprečjem. S kakšnimi ukrepi v občini spodbujate ugodno gospodarsko okolje?
Ugodno gospodarsko okolje spodbujamo z ukrepi neposredne finančne spodbude preko Odloka za spodbujanje podjetništva in tudi preko Podjetniškega inkubatorja SAŠA, ki pomaga mladim podjetjem na začetku njihove poti. Naša občina je soustanoviteljica in sofinancerka delovanja inkubatorja, kjer je od leta 2015 do danes nastalo 40 novih podjetij. Organiziramo tudi Podjetno Velenje se predstavi, kjer se imajo možnost brezplačno predstaviti vsa lokalna podjetja. Podjetjem omogočamo spodbudno okolje tudi z vidika zagotavljanja ustrezne infrastrukture. V letih 2007 do 2012 smo investirali v nakup in obnovo pisarniških prostorov in proizvodne hale PC Rudarski dom, ki obsega okoli 2.300 m². Vse prostore smo obnovili s pomočjo nepovratnih sredstev iz ukrepa »Razvoj regij«. Prostore smo namenili mladim, perspektivnim, inovativnim podjetjem. V letih 2014 in 2015 smo odkupili in prenovili 1.800 m² prostorov na samem vstopu v mesto in jih namenili mladim podjetjem, SAŠA inkubatorju in »coworking« prostoru.
Občina, ki je visoko razvita, na državni denar ne more računati in se mora znajti drugače, na primer s pridobivanjem evropskega denarja. V Velenju smo v tem pogledu zelo dobri, saj smo v dobrih desetih letih za sofinanciranje naložb in projektov pridobili skoraj 50 milijonov evropskega denarja.
Kako so gospodarska podjetja vpeta v trajnostno strategijo mestne občine? Lahko govorite o prehodu v zeleno gospodarstvo v Velenju?
Podjetja se zavedajo, da je krožno gospodarstvo pravi vzdržen poslovni model na dolgi rok. Mestna občina Velenje je prvič bolj organizirano pristopila h krožnemu gospodarstvu v sklopu projekta USE-REUSE (2010–2014), ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Projekt je vodil Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ), MOV pa je v projektu nastopala kot pridruženi partner. V okviru projekta smo pridobili dve usposobljeni kandidatki za vzpostavitev in vodenje Centra ponovne uporabe Velenje.
Sodelujemo tudi pri projektu PlastiCircle, ki ga financira program Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon 2020. Združuje dvajset partnerjev, od javnih in raziskovalnih inštitucij, neprofitnih, malih do velikih profitnih organizacij iz devetih držav Evropske unije. Gre za raziskave z vidika življenjskega cikla plastične embalaže, trajnostnega načina zbiranja, transporta, sortiranja in predelave embalaže iz plastike.
