V občini Bohinj kar nekaj prijaznih novosti – EOL 88/89

Promet je eden večjih onesnaževalcev tudi v Alpah. Zato je trajnostna prometna politika več kot nujna. Kakšna je trajnostna prometna politika v Alpah oziroma kateri so ukrepi, ki se jih lotevate?
Predvsem je treba zmanjšati ogljični odtis prometa in postopno vpeljati zunanje stroške prometa v notranje, a to velja tudi za nealpska območja. Alpe obremenjujeta promet, povezan s turistično privlačnostjo Alp, in tranzitni promet. Za turizem je značilna izrazita množičnost, sezonskost in disperznost po alpskem prostoru, za tranzitni promet pa velja, da v koridorjih prečka Alpe, se odvija vse leto, zlasti pa je problematičen cestni tovorni promet. Promet onesnažuje tudi v alpskih mestih, ki so praviloma utesnjena in ležijo v kotlinah ali ozkih dolinah. Tam so zlasti v hladni polovici leta samočistilne sposobnosti ozračja majhne in skupaj z izpusti povzročajo veliko onesnaženost.

Kaj se lahko spremeni?
Ukrepi za trajnostno mobilnost morajo poleg okoljskega stebra trajnostne mobilnosti poskrbeti tudi za ekonomski in socialni steber. Ker so razmere pri navedenih stebrih v različnih delih alpskega sveta, mislim na podeželje, mesta, primestja, visokogorje, območja praznjenja, zavarovana območja in drugo, precej različne, je jasno, da so tudi najpomembnejši ukrepi uvajanja trajnostne mobilnosti v teh okoljih različni. V mestih zagotovo prednjači podpora sistemom javnega prometa, ki poleg okoljske učinkovitosti ponujajo tudi prostorsko in energetsko ter omogočajo kakovostno mobilnost tudi družbenim skupinam, ki avtomobila ne vozijo. Omenil bi še trajnostno prostorsko načrtovanje in mobilnostno načrtovanje, zato da bi se v mestih zmanjšalo število motoriziranih voženj v celoti, med njimi pa zlasti avtomobilskih. A stopnja dostopnosti storitev pri tem bistveno ne upade, kar je tudi zelo pomembno.

Ali bo težko omejiti obisk turistov?
Za turistična območja je pomembno zmanjševanje enodnevnega turizma in povečevanje števila dni, ki jih gost preživi v turističnem kraju. Dodal bi še povezovanje različnih načinov prevoza, intermodalnost, kar omogoča večjo dostopnost tudi tistim, ki tja ne potujejo z lastnim avtomobilom. Pomembno in učinkovito se je izkazalo vključevanje trajnostne mobilnosti kot dodane vrednosti v turistični ponudbi, na primer v združenju Alpski biseri, nekaterih inovativnih načinov turistične ponudbe, kot je na primer organiziran sistem dostave prtljage organiziranim skupinam turistov, da jim s tem omogočimo lažje potovanje s sredstvi javnega prevoza.

Ne smemo pozabiti na množične dogodke, tekmovanja, praznovanja, ki so poseben segment turistične ponudbe in so že sami po sebi velik prometnologističen zalogaj. Vse bolj pa je pomembna tudi komponenta trajnostnega razvoja, saj je okoljski vpliv takih dogodkov izrazito negativen.

In tovorni promet?
Ukrepi za tovorni promet bi morali biti osredotočeni na prenos tovora s cest na železnice, uvedbo prevoznih kvot po cestah čez alpske prelaze. S tem bi povečali pritisk na večjo učinkovitost prevozov ter dvignili konkurenčnost okoljsko precej manj spornemu železniškemu prevozu. K tovornemu prometu spada tudi ponotranjenje zunanjih stroškov prometa. S tem bi se promet sicer močno podražil, saj bi končno prevzel stroške, ki jih dejansko povzroča. Tako ne bo več ugodno proizvajati večine materialnih dobrin na območjih s poceni delovno silo in zelo nizkimi drugimi stroški dela ter jih voziti na preostale dele sveta.

Pri vseh treh področjih ne gre pozabiti napredka v tehnologiji in inovativnosti v načinih prevoza od vpeljave električnega vozila ali vozil na druga čistejša goriva, kot je na primer uporaba LPG, do podzemnih predorov manjših dimenzij za oskrbo mest, nekoč morda tudi individualnega zračnega prometa. A verjetno bo držala tista misel, da samo napredek v tehnologiji ob enaki, v potrošniško filozofijo usmerjeni miselnosti, ne bo dovolj.

Kdo vse je odgovoren za razvoj trajnostnega prometa in mobilnosti v Alpah? Katere rezultate njihovih prizadevanj bi lahko izpostavili?
Odgovornost se začne pri vsakem posamezniku. Seveda pa je jasno, da največji delež odgovornosti nosijo vse ravni oblasti, od občinske, regionalne/deželne do državne.

Izpostaviti gre odlično organiziran javni promet v Švici in deloma v Avstriji, inovativne načine promocije turistične mobilnosti v združenju Alpskih biserov, na primer občine Werfenweng in Chamois. Zanimivo je, da se je v združenje včlanila tudi občina Bled, ki pa resnega namena promovirati turizem in sebe s trajnostno mobilnostjo do danes ni pokazala. Zanimiv primer je tudi švicarsko združenje turističnih krajev brez avtomobila.

Kateri so največji projekti, ki so se v zadnjih letih izvedli ali so v načrtu za večjo trajnostno mobilnost v Alpah?
Verjetno so največji prometni projekti v Alpah gradnje predorov, na primer gradnja semmerinškega predora ali predora Torino–Lyon. Mnenja, koliko bodo ti projekti prispevali k trajnostnemu prometu v Alpah, so deljena.

Kako se kaže onesnaževanje v slovenskih Alpah? Se v zadnjih letih kažejo izboljšave?
Najprej bi poudaril, da prometno onesnaževanje okolja, onesnaževanje zraka, hrup, vpliv na podtalnico in kakovost prsti ni nujno največji problem netrajnostne mobilnosti, zlasti ne v gorah. Za slovenske Alpe lahko rečemo, da razen množičnih prireditev ali nekaj dni ob viških turistične sezone velikega prometnega onesnaževanja ne opažamo. Seveda to ne pomeni, da lahko tovrstne probleme zanemarimo. Še več, pameten gospodar je tisti, ki prepreči nastanek težav bistveno prej, preden nastanejo, saj je njihovo preprečevanje bistveno cenejše in učinkovitejše kot odpravljanje. Ponekod drugje v Alpah je teh težav več zaradi pogostih prometnih zastojev, množičnega parkiranja zunaj urejenih površin, zmanjšane prometne varnosti, obremenitev hrupa in povečane onesnaženosti zraka vzdolž pomembnih prometnih koridorjev.

Izboljšave so na splošno posledica vse čistejših tehnologij motorjev, a ta napredek ponekod izniči povečanje prometnih tokov. Spet drugje se izboljšave kažejo zaradi upada prometa, ki je posledica gospodarske krize, ponekod pa tudi zaradi vpeljave novih prometnih režimov, ki težijo k umirjanju prometa. A na splošno za celotne Alpe velja, da jih glede trajnostne mobilnosti čaka še veliko dela oziroma je priložnosti na tem področju še zelo veliko.

Alpe so privlačna turistična destinacija. Kakšen je potencial razvoja trajnostne mobilnosti v turizma v Alpah?
V turizmu je zelo velik potencial za krepitev trajnostne mobilnosti. Lahko rečemo, da prihajajo prve lastovke, a do pomladi je še daleč. A ta potencial ni neskončen. Samo tržna logika je premalo. Odgovornost do okolja tudi pri mobilnosti ni tržna kategorija, zlasti če promet ne plača vseh stroškov, ki jih povzroči. Potrebujemo nove koncepte, ki bodo na pravo mesto postavili tudi turizem kot dejavnost in verjetno je treba upoštevati, da v trajnostnem turizmu ni mogoče doseči vsega in tako kot v konvencionalnem in netrajnostnem turizmu. Naj navedem samo primer: če gremo v ekološko vas v alpskem sredogorju, kjer vse poteka po strogih načelih trajnostnega turizma, in tja priletimo iz Londona ali celo Tokia, smo že na poti povzročili več emisij ogljikovega dioksida in porabili več energije, kot če bi v sosednji vasi cel teden preživljali konvencionalno zasnovane počitnice z netrajnostnimi načini mobilnosti. Koncept trajnostnosti pri takih primerih ne zdrži, saj je množično potovanje po svetu, kot ga poznamo danes, preprosto netrajnostno.

Lahko navedete kakšne dobre primere prakse trajnostne mobilnosti v Alpah?
Že navedeni združenji Alpski biseri in Švicarsko združenje turističnih krajev brez avtomobila. Zlasti občina Werfenweng dela na tem področju velike korake, saj je vodilna pri izvajanju turizma brez avtomobila in je to njen glavni proizvod, od katerega zelo uspešno živi.

Je kakšen tud v Sloveniji?
V Sloveniji bi v zadnjih letih v pozitivni luči izpostavil občino Bohinj, ki vsako leto uvede vsaj eno pomembno novost pri promociji trajnostne mobilnosti. Naj navedem samo nekaj teh novosti: kolesarska steza, urejanje in omejevanje parkirnih površin okoli jezera in tudi drugje po občini, razvoj javnega prometa v Bohinju, podpora tiskanju voznih redov v Alpah, uvedba zelenega vikenda in uvedba smučarskega vlaka, letos slišim, da Bohinj in Bled uvajata avtobusno povezavo s Pokljuko. Skratka, zelo obetavno in pohvalno.

Kateri program trajnostne mobilnosti bi bil za alpski svet optimalen? Ali ga je sploh mogoče uresničiti glede na razširjenost avtomobilskega prometa?
Enotnega recepta ni. Vsaka dolina oziroma vsako naselje si mora postaviti zase optimalne cilje in predvsem načine, kako jih doseči.