V NEPN je na področju prometa plin premalo upoštevan, možnosti je več – EOL 146

Leta 2018 je Slovenija zabeležila največje količine distribucije zemeljskega plina doslej. Gre za trend nenehne rasti. Katera območja so najbolj pokrita in kje je še prostor za napredek?

Distribucija zemeljskega plina v letu 2018 je dosegla skoraj rekord iz leta 2017, saj je znašala kar 3.523 GWh. V letu 2018 je bilo za 25 % več distribuiranih količin kot v letu 2014. Plinovodno omrežje je v Sloveniji v 81 občinah. Na celotnem območju zgrajenega distribucijskega plinovodnega omrežja je še kar nekaj individualnih kurišč, ki uporabljajo druga goriva, ki obremenjujejo okolje in tu je največji prostor za napredek. S priključitvijo takih objektov na plinovodno omrežje bi se kakovost zraka na teh območjih dodatno izboljšala, znižale pa bi se tudi emisije CO₂.

Izvajate komunikacijsko kampanjo za povečevanje ugleda zemeljskega plina. Lahko izpostavite dva primera dobre prakse uporabe novih tehnologij pri nas in kje smo v primerjavi z EU?

Glede tega se bom omejil na promet, ki bo predstavljal vedno pomembnejši del uporabe zemeljskega plina in ima velik potencial pri dekarbonizaciji prometa. V zadnjem letu je bila v Celju postavljena nova CNG polnilnica. Vzpostavljen je mestni potniški promet s CNG avtobusi. V Ljubljani pa je Ljubljanski potniški promet nabavil dodatnih 17 CNG avtobusov, ki so hibridni. To sta dobra primera uvajanja alternativnih pogonskih vozil v promet. Ravno na področju vpeljevanja CNG avtobusov močno zaostajamo za cilji iz Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi. Po tej strategiji bi morali v letu 2020 imeti v Sloveniji že 268 avtobusov na CNG, kar je malo verjetno.

Pravite, da avtobusi na CNG izboljšujejo zrak.

Tako je. Zaradi vpeljave avtobusov na CNG se bo kakovost zraka v teh dveh mestih zagotovo izboljšala. Hkrati je CNG idealen za prehodno obdobje uvajanja OVE v promet, saj je predhodnik uporabe obnovljivega plina v prometu. Njegova uvedba je prispevek k popolni dekarbonizaciji mestnega potniškega prometa v teh dveh mestih. Gre za dolgoročno rešitev, saj je zemeljski plin možno nadomestiti z obnovljivim plinom v obliki biometana ali sintetičnega metana. Prednost tega je, da vse, od plinovodnega omrežja, polnilnic in vozila, ostane enako, spremeni se le vir.

Plinska infrastruktura je največja in najbolj zanesljiva infrastruktura za prenos energije v Evropi. Skladno s tem bo imela v prihodnosti pomembno vlogo pri prenosu sončne in vetrne energije v energetski sistem, saj lahko to obliko energije shranimo v plinovodnih ceveh v obliki vodika kot nosilca energije. Kako daleč je pri vpeljevanju vodika v plinovodno omrežje Slovenija v primeru z Nemčijo in Dansko?

V Sloveniji pri gradnji, vzdrževanju in obratovanju plinovodnih omrežij uporabljamo nemške tehnične predpise DVGW (Nemško združenje za plin in vodo). V Nemčiji oziroma v DVGW trenutno poteka zelo aktivna razprava glede dodajanja vodika v plinovodno omrežje, gre za vprašanje odstotka. Ker pa v Sloveniji na distribuciji zemeljskega plina uporabljamo tehnične predpise DVGW, bo ta prehod v Sloveniji veliko lažji, kot če bi morali to narediti sami. Sprejeti tehnični predpisi DVGW in izkušnje iz pilotnih projektov v tujini bodo dobra osnova za implementacijo tehničnih rešitev v Sloveniji. GIZ DZP je član DVGW. Zaradi tega je deležen tudi njihove strokovne podpore, kar se lahko dodatno uporabi pri implementaciji tehničnih rešitev oziroma tehničnih predpisov. Pri tem je pomembno še dodati, da se v postopku metanizacije vodik lahko nadgradi v metan, ki lahko v celoti nadomesti zemeljski plin.

Nedavno ste organizirali posvet ‘Ekonomski potencial in učinkovita raba stisnjenega zemeljskega plina (CNG) v prometu’. Kje je največji potencial in ali te možnosti dovolj upošteva NEPN?

Potencial za vpeljavo CNG je zelo velik. Obstaja namreč vrsta serijskih vozil (tovorna, avtobusi, poslovna,osebna), ki jih je možno dobiti že danes. So preizkušena in zanesljiva. Kljub temu, da je bil posvet organiziran v sredini decembra, ko se že vsi nekoliko pripravljamo na novo leto, je bila dvorana na GZS polna z več kot 100 udeleženci. Zanimanje za CNG je med potencialnimi uporabniki dokaj veliko. NEPN ugotavlja, da je največji problem pri zniževanju emisij toplogrednih plinov v sektorju promet, kjer je celo predvideno povečanje. Vpeljava CNG lahko nemudoma zniža te emisije. Na področju prometa imamo tudi velik izziv z uvajanjem obnovljivih plinov. Na drugi strani NEPN predvideva postopno dekarbonizacijo plina oziroma vpeljavo obnovljiv plinov v plinovodno omrežje. Iz vsega navedenega NEPN na področju prometa premalo upoštevan plin, kajti z njegovo vpeljavo lahko takoj znižamo emisije. Srednjeročno pa tudi dokaj preprosto povečamo delež OVE v prometu.

Kot alternativno gorivo Vlada RS določa tudi vozila na CNG in pa biometan, bio-goriva in vodik. Ukrepi poleg rabe ekoloških vozil zahtevajo izgradnjo omrežja za polnilne postaje. Kakšna je ekonomika postavitve lastne CNG postaje za več CNG vozil?

Na to vprašanje je težko odgovoriti s splošnim odgovorom. Vsak projekt je treba pogledati in preračunati posebej. Na eni strani so investicijski stroški, na drugi strani pa koristi v obliki nižjih cen za gorivo. Jasno je, da v kolikor uporabnik prevozi več kilometrov, se investicija hitreje povrne. Take polnilnice so v načelu bolj primerne, v kolikor uporabnik razpolaga z več vozili.

Izkušnje v Sloveniji?

Dokaj pozitivne. Podjetje Domplan ima na primer postavljeno zasebno polnilnico, v svoji floti pa ima trenutno 13 CNG vozil. Žal pa Eko sklad še ne ponuja nobenih subvencij za postavitev zasebnih polnilnic. Če bi Eko sklad na primer ponujal subvencije za postavitev takih postaj, bi verjetno imeli že več takih primerov dobre prakse. CNG polnilnice bi bile zagotovo zelo zanimive za podjetja z več vozili. Mislim na komunalna podjetja, ki prevozijo ogromno kilometrov po urbanih področjih, kjer je kakovost zraka slabša in bi z vpeljavo CNG lahko to bistveno izboljšali.

Kakšni so obeti za prihodnost CNG v prometu?

V prvi fazi je to odvisno predvsem od postavitev polnilnic CNG, ki so prvi potrebni pogoj za razvoj CNG v Sloveniji. Slovenija mora v skladu z Direktivo EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva vzpostaviti tudi polnilnice za CNG. Žal ravno na področju CNG polnilnic najbolj zaostajamo za zahtevami te direktive. Trenutno imamo namreč samo pet javnih polnilnih mest.

Najprej polnilnice, a kako je z vozili?

Po vzpostavitvi ustreznih polnilnih mest ima CNG zelo velik potencial. Serijska vozila so namreč preizkušena in zanesljiva. Obsegajo vse kategorije, od tovornih vozil in avtobusov do poslovnih in osebnih vozil. Menim, da bi uporabniki hitro prepoznali ključne prednosti CNG, kot so na primer daljši doseg vozil in nižja cena goriva. Pomemben je tudi okoljski vidik CNG vozil, saj imajo nižje izpuste in bistveno vplivajo na izboljšanje kakovosti zraka. Glede na to, da se bo zemeljski plin postopno dekarboniziral, pa to ni le prehodna rešitev, ampak lahko rečemo, da dolgoročna.

Kakšni so načrti glede rasti uporabe zemeljskega plina v Sloveniji v tem letu?

Poraba zemeljskega plina na distribucijskem omrežju v posameznem letu lahko nekoliko zaniha zaradi različnih zunanjih temperatur v ogrevalni sezoni. Kljub temu lahko ugotovimo, da poraba zemeljskega plina na distribucijskim omrežju v zadnjih letih raste. Nič drugače ne kaže za letošnje leto. Cene na nabavnih trgih so izredno nizke. Skladišča zemeljskega plina v Evropi so ta čas rekordno polna. Vse to kaže na dober položaj zemeljskega plina. Zemeljski plin je zelo privlačen za uporabnike, ki danes uporabljajo druge energente.