Fakulteta za logistiko
Jože Volfand
»Drži, da je zavedanje o uspešnem upravljanju logistike v slovenskem gospodarskem prostoru vedno višja. Podhranjenost z logističnim kadrom se je v zadnjih letih kazala tudi v tem, da se je ogromno naših študentov še pred zaključkom študija podalo na trg dela, saj je bila potreba po logistih izjemna,« tako dr. Maja Fošner, nova dekanica Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, odgovarja na vprašanje, kako je s kadrovsko podhranjenostjo z logističnim kadrom v podjetjih. Pravi, da si razvoja fakultete ne more predstavljati brez sodelovanja z gospodarstvom. Prav tako pa je prepričana, da fakulteta pri izvajanju študijskih vsebin ne more biti uspešna brez znanstveno-raziskovalne dejavnosti in projektov v mednarodnem prostoru. Tranziciji panoge sledijo, a jo tudi soustvarjajo.
Od ustanovitve fakultete leta 2005 smo res priča tektonskim spremembam na področju logistike in oskrbovalnih verig. In ko se dogodijo še nepredvidljivi dogodki, kot sta pandemija in februarska nesreča v Suezu, se stvari v logistiki postavijo še bolj na glavo. Volatilnost trga kaže na ranljivost globalizacije. Geopolitična nestabilnost pa je čez noč prinesla dvig cen surovin, pomanjkanje kapacitet skladišč in transporta, ki ga spremlja še astronomska rast cen. Pandemija je odkrila tudi slabost »just in time« upravljanja zalog in ranljivost dosedanjih strategij nabave. Predvsem pa je prinesla dramatične premike v vedenju potrošnikov. Rast e-potrošnje se ne umirja, temveč samo raste. Posledično se kaže tudi potreba po spremenjeni embalaži, ki mora biti majhna, prilagodljiva, še najbolje trajnostna, a ob tem tudi izjemno vzdržljiva. Dviguje se še pritisk na podjetja in države po zmanjševanju negativnih družbenih ali okoljskih vplivov pri pridobivanju blaga in storitev.
In kaj napovedujete?
Da bodo globalno gledano do leta 2025 prevladovali trije bloki – EU, ZDA in Kitajska, pri čemer se bo potrošnja bolj osredotočala na nakupe znotraj teh blokov kot med njima. Predvsem pa lahko pričakujemo razmah tehnološke revolucije. Prevladovale bodo pametne »smart« rešitve na področju mobilnosti, kjer so samovozeča vozila na čistejših tehnologijah neizogibna. A pri tem bo moralo priti do spremembe v proizvodnji teh trajnostnih vozil, ki v tem trenutku ni tako zelena. Problem je še, da se za polnjenje uporablja v veliki meri energija, ki ni pridobljena na trajnostni način. Izjemen problem so baterije, ki jih je praktično nemogoče reciklirati. Ne moremo niti mimo razvoja pametnih kontejnerjev, mest, državljanov. Pričakujemo porast uporabe AI, robotizacije, avtomatizacije, 3D printanja. Za potrebe e-potrošnje pričakujemo tudi vpeljavo dronov za potrebe dostav v zadnji milji.
Za vse te spremembe logistika potrebuje kadre z novimi znanji in kompetencami. Pri tem ni med prednostnimi veščinami le digitalna pismenost. Ali se vam ne zdi, da bi morali prav v logistiki pri usposabljanju in izobraževanju kadrov mnogo bolj kot doslej upoštevati vsebine, ki se nanašajo na zeleni prehod gospodarstva, na podnebne spremembe, krožno gospodarstvo, gospodarjenje z viri?
Raziskave kažejo, da bodo v desetletju nastala nova delovna mesta v logistiki. Res je, da bodo v prvi vrsti zahtevala visoko tehnološko pismenost in prilagodljivost na spremembe na drugi strani.
Ravno zaradi sprememb, ki so stalnica v logistiki, so omenjene vsebine že delno v naših študijskih vsebinah. Na fakulteti smo v času pandemije ustanovili tudi nov laboratorij za zelene tehnologije, znotraj katerega nagovarjamo tudi te vsebine.
Kako jih vnašate v vaše študijske programe?
Menim, da vsi moji sodelavci izkazujejo izjemno agilnost in fleksibilnost pri svojem delu. Predvsem pa smo vrhunski strokovnjaki na svojih raziskovalnih področjih. Zato včasih počasno delovanje birokratskega kolesja pri spremembah študijskih vsebin ne vpliva na vpeljavo teh vsebin ali na to, da študenti z novostmi ne bi bili seznanjeni. Ravno nasprotno. Izjemno hitro se prilagodimo novostim. Ne samo to, gospodarske in družbene trende na področju logistike in oskrbovalnih verig tudi napovedujemo. Vse to seveda vključujemo v vsebine naših študijskih programov. Hkrati sledimo smernicam kakovosti, ki jih narekujeta dve akreditacijski hiši, ECBE in ACBSP, preko katerih so naši študijski programi mednarodno akreditirani. Prav tako sledimo smernicam Evropskega logističnega združenja, kar je še dodatna vrednost našim diplomantom ob vstopu na trg dela.
K razvoju Fakultete za logistiko lahko veliko pripomore sodelovanje z gospodarstvom. V katerih delih gospodarstva kažejo največ razumevanja za sodelovanje z vami in za vstop vaših diplomantov v njihova podjetja?
Res je, razvoja edine specializirane fakultete za področje logistike v Sloveniji si ne moremo predstavljati brez sodelovanja z gospodarstvom. Tudi v svojem programu za dekanske volitve sem to področje izpostavila kot eno izmed prioritet. Dejstvo je, da je ravno zaradi hitrih sprememb na področju logistike sodelovanje neizogibno. Brez vzajemnosti namreč ne bomo imeli informacij in vpogleda v realno logistično okolje.
S kom sodelujete?
Sodelujemo tako s t. i. »tipičnimi« logisti, ki se pretežno ukvarjajo s prevozništvom in skladiščenjem, do tistih, ki so del globalnih oskrbovalnih verig na različnih nivojih delovanja. Nikakor pa ne moremo mimo sodelovanja z negospodarskimi družbami, ministrstvi, Slovensko vojsko, ki so prav tako pomembni igralci na logističnem parketu. V tem duhu imamo na fakulteti organiziran Programski svet, kjer skupaj s predstavniki gospodarstva diskutiramo o ciljih za prihodnost.
Logistika lahko v podjetju odločilno vpliva na optimizacijo poslovanja in na zmanjševanje stroškov, a je pogosto zelo podhranjena. Kako se to pozna pri vpisu na študij logistike in pri odločanju vaših študentov za magistrski in doktorski študij? Se zanimanje podjetij za zaposlitev vaših diplomantov povečuje?
Drži, da je zavedanje o uspešnem upravljanje logistike v slovenskem gospodarskem prostoru vedno višja. Podhranjenost z logističnim kadrom se je v zadnjih letih kazala tudi v tem, da se je ogromno naših študentov še pred zaključkom študija podalo na trg dela, saj je bila potreba po logistih izjemna. Na nas se redno obračajo slovenska podjetja, ki rekrutirajo nove sodelavce. Verjamem, da mladi vedno bolj razumejo delovanje logistike in oskrbovalnih verig in se zavedajo, da je potrebna univerzitetna izobrazba za uspešno delovanje na tem področju. To se bo zagotovo pokazalo na višjih vpisih na našo fakulteto, ki je že sedaj na zavidljivi ravni.
Podiplomski študij?
Opažamo, da se diplomanti 1. stopnje po nekaj letih dela vračajo k nam na študij. Zaradi potrebe po višji izobrazbi za napredovanje kot tudi zaradi pridobivanja novih znanj ter kompetenc.
Fakulteta ne more biti uspešna brez znanstveno-raziskovalne dejavnosti in projektov, ki dokazujejo kakovost in kompetence strokovnega kadra. Katere raziskovalne projekte bi izpostavili in kakšno možnost ima fakulteta za pridobivanje sredstev za raziskovalno dejavnost? Samo z razpisi, na trgu, v sodelovanju z gospodarstvom?
Izpostaviti moram sodelovanje Fakultete za logistiko z Agencijo RS za raziskovalno dejavnost oziroma ARRS, preko katere fakulteta že daljše obdobje uspešno črpa sredstva za izvajanje tako raziskovalnih kot drugih projektov. Izvajamo aplikativne raziskovalne projekte, ki že sami po sebi zahtevajo tesno sodelovanje z gospodarstvom, ker zahtevajo soudeležbo partnerjev iz gospodarskega sektorja. Poleg teh izvajamo bilateralne raziskovalne projekte, ki so usmerjeni v mednarodni prostor in združujejo partnerske organizacije s skupnim raziskovalnim interesom. Javna agencija za raziskovalno dejavnost je tako eden ključnih financerjev raziskovalnega dela, poleg tega pa sredstva seveda pridobivamo tudi na trgu in preko sodelovanja z gospodarstvom.
Je pobuda na strani podjetij?
Tudi. Predstavniki gospodarstva iščejo kontakt z nami, saj se zavedajo, da brez sodelovanja z raziskovalnimi organizacijami, kar Fakulteta za logistiko je, ne morejo konkurirati visoko tehnološkim izzivom tržnega prostora. Eden takih je bil zagotovo projekt Novi procesi kognitivnih in fleksibilnih robotiziranih delovnih mest v gospodarstvu – orodjarna 4.0. Fakulteta ga je izvajala v konzorciju s podjetjema ETRA d. o. o. in EMO Orodjarna d. o. o. ter s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
S katerimi projekti in programi sodelujete v mednarodnem prostoru? Bilateralna sodelovanja? Študentska izmenjava?
Enako kot sodelovanje fakultete na domačem projektnem parketu je pomembno tudi izpostavljanje fakultete v vlogi koordinatorja, še večkrat pa v vlogi partnerja v večjih mednarodnih projektih in konzorcijih. Fakulteta za logistiko je izvajala že projekte iz programov Interreg, Tempus, Horizon2020, Erasmus+, EGP in drugih. Mednarodni projekti predstavljajo pomembne izkušnje, ravno tako pa kadrovski in finančni doprinos k poslovanju fakultete. Mednarodni projekti zajemajo širše in kompleksnejše tematike, kot jih premore domači prostor, predvsem pa dajejo vpogled v stanje drugje po svetu. Rešujejo izzive sodobnega časa in prostora, vključenost Fakultete za logistiko pa je pomembna tudi za njen razvoj, saj je kot edina izobraževalno-raziskovalna institucija na področju logistike v Sloveniji primorana k neprestanemu nadgrajevanju ponudbe študijskih programov. K temu pomembno prispevajo tudi izkušnje z izvajanjem mednarodnih projektnih izzivov.
Kaj bo vaš glavni izziv v vodenju fakultete? Ali s študijskimi programi lahko sledite spremembam v tranziciji panoge?
Iz mojega programa so vidni vsi cilji, ki se že uresničujejo. Te cilje dosegamo tako z raziskovalnimi kot pedagoškimi aktivnostmi. Torej ni vprašanje, kako bomo to organizirali, saj so rezultati že vidni. Tudi v prihodnje si bom prizadevala, da bo zlasti vprašanje glede razvoja panoge primarno, kajti logistika se odraza na vedno več področjih. Logistični procesi zaznamujejo razvoj naše panoge, a tudi procese v poslovnem okolju. Pomembo je sodelovanje z gospodarstvom in sodelovanje s tujimi partnerskimi institucijami, pri čemer so v središču pozornosti naši bodoči diplomanti.
